Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
Kakšni so vaši spomini na osnovno šolo? Tekli smo po hodnikih, se družili in igrali s prijatelji, izvajali lumparije in pisali teste. S testi smo tudi dobili tudi kakšno slabo oceno, ki jo je bilo potrebno povedati staršem. Kako povedati staršem za slabo oceno, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Za zajtrk kakav, za malico lizika, po kosilu sladica in zvečer še košček torte – tako bi izgledal popoln dan vsakega sladkosneda. Zdaj pa zaprimo oči in si predstavljajmo svet brez sladkarij. Kakšen bi bil? Kaj bi jedli namesto sladkih dobrot? Odgovore so Ani Gabršček pomagali poiskati učenci 5. razreda Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Združene države Amerike, kljub temu, da morda še nikoli nismo bili tam, zaradi hollywoodskih filmov, preseljevanja in mešanja kultur, kar dobro poznamo. A zagotovo o tej državi ne vemo vsega. Na primer to, da ZDA nimajo uradnega jezika. Da imajo v eni od zveznih držav Montani trikrat več krav, kot pa tam prebiva ljudi. Ali pa da se kar tri mesta imenujejo Santa CLaus, po slovensko Božiček. O ZDA se je z učenci 3. b. razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš dan se zagotovo začne najlepše, če se že zgodaj zjutraj od srca nasmejimo. Eden izmed rekov pravi, da to, kakšen bo naš dan, določa tudi gibanje kotičkov naših ust. In ker je med drugim znano, da je smeh pol zdravja, so se o tem, kdaj in čemu so se nazadnje najbolj nasmejali, pogovarjali Aleš Ogrin in otroci iz 5. B razreda Osnovne šole Bežigrad.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ali veliko nakupujete? Marsikdo zelo uživajo v nakupih in zelo radi gleda različne izdelke, medtem ko marsikatere zelo težko spraviš v trgovino. Ko nekaj potrebujemo, moramo iti v trgovino, vendar ne kupimo vedno samo tistega, kar potrebujemo. Zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Veliko otrok ima svojo najljubšo plišasto igračo, ki ga spremlja doma, na počitnicah in v postelji. Tudi starejši jih uporabljamo. Plišasta igrača je lahko naš zaupnik, pomožni vzglavnik, okras ali pa kaj drugega. Zakaj imamo plišaste igrače, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Prule v Ljubljani.
Luna Kajin prihaja iz Zagorja ob Savi. Osmošolka rada piše pesmi in prav zaradi tega je njen dolžnik celo ravnatelj Osnovne šole Toneta Okrogarja, ki jo obiskuje. Napisala mu je namreč pesem, ki jo je podaril svoji ženi za rojstni dan. Luna pravi, da pesmi še posebej hitro nastanejo, kadar je žalostna ali ko jo je kaj prizadelo. Več o sebi pa naj vam v pesmi pove kar sama.
Poznamo veliko različnih orkestrov – simfoničnega, godalnega, tamburaškega, pihalnega, revijskega in še bi lahko naštevali. Vsem pa je skupno eno, in sicer dirigent. Ta mora znati igrati na več instrumentov, če vodi vokalno zasedbo pa tudi obvladati solo petje. O tem, zakaj dirigenti mahajo z rokami, in kaj se zgodi, če jih ni na koncert, se je Andreja Gradišar pogovarjala s prvo- in drugošolci Podružnične Osnovne šola Mlinše.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov