Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, v Evropi poleg poljskega še planinski in divji kunec. Za zajca in kunca lahko rečemo, da sta to dve popolnoma različni živali. Pa čeprav sta si na prvi pogled zelo podobna, saj oba spadata v isti red in družino in imata nekaj podobnosti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce, a z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja, odlično vidi, teče skokoma. Zanj so značilni paritveni obredi, samec se pari z več samicami. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o tem poskočnem poligamistu Liani Buršič povedali učenci 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin.
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Kunce mnogi prištevajo med glodalce in pred časom so tudi spadali v red glodalcev (Rodentia).
Vendar pa so temeljite raziskave pokazale, da imajo kunci v zgornji čeljusti štiri sekalce in ne samo dveh kot glodalci. Ta dodatni par sekalcev se nahaja tik za prednjimi sekalci, z njimi pa kunec grabi in seklja hrano. Prav zaradi dodatnega para zob kunce, poleg njih pa tudi zajce, prištevamo v red Lagomorpha, ki je popolnoma samostojen in ločen od glodalcev.
Sekalci pri zajcih rastejo vse življenje ker se sekalci pri glodanju nenehno obrabljajo. Če se ne bi obrabljali bi predolgi seklaci zajca lahko ovirali pri hranjenju. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000 m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost.
Zajec je poligamist. Samec se pari z več samicami. Samica privabi samce z vonjem, ki ga izločajo spolne žleze. Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni. Zanimivo je, da je lahko zajklja znova oplojena že med brejostjo, saj ima rogato maternico, v kateri se lahko neodvisno razvijata dve legli.
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
In kaj vse o zajcu vedo povedati učenci iz 2. a in b razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja? Prisluhnite v tokratni oddaji.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Harmonika je zelo priljubljen instrument pri nas. Ima velik razpon skladb, ki jih lahko igraš; od polke in valčka do tanga in klasične. Tudi Tamara Prelič z osnovne šole Bogojina igra rada različne skladbe. Dejanu Petku je povedala, katera ji je najljubša.
Ali veste kako speči najboljše piškote na svetu in katere sestavine vse potrebujemo zanje? Če ne, vam bodo recept zanje zaupali drugošolci Osnovne šole Mirana Jarca Ljubljana.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Dolge temne zimske dni si še posebej v decembru radi polepšamo z obdarovanjem, živobarvnimi lučkami in okraski na jelki. Praznovanje novega leta je za večino ljudi poseben dogodek, poln sreče, smeha in svetlobe. Andreja Gradišar se je z drugošolci osnovne šole MIrana Jarca pogovarjala, zakaj vstop v novo leto praznujemo s petardami in ognjemeti.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Danes zvečer na obisk prihaja Miklavž. Pridne in tudi poredne bosta do konca meseca s svojim darilom morda razveselila še Božiček in Dedek mraz. Za nasmeh na obrazu prijateljev pa tudi neznacev lahko poskrbimo tudi sami - z darilom, ki prihaja iz srca. Kaj svojega bi podarili tistim otrokom, ki nimajo veliko, so Andreji Gradišar povedali tretješolci Osnovne šole Franceta Bevka.
Kako si sam narediš igračo Skoraj katero koli stvar lahko spremenimo v igračo. Potrebujemo le malo domišljije in navaden predmet lahko postane igrača. Odrežemo dno stare plastenke in že imamo lahko daljnogled ali pa vzamemo plastični krožnik in že imamo frizbi. Kako bi naredili svojo igračo, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovna šole Antona Šibelja-Stjenka v Komnu. Otroci , če ste tudi vi izdelali svoje igračo, nam njeno fotografijo ali sliko lahko pošljete na facebook program za mlade ali po pošti na naslov Radio Slovenija – Program za mlade, Tavčarjevo 17, 1550 Ljubljana. Med temi slikami in fotografijami bomo izbrali najbolj izvirno in jo nagradili s knjigo Tehniške založbe Slovenije – Izdelajmo si igrače.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mladi v svojih življenjih igrajo zelo različne vloge. Doma se znajdejo v eni, v šoli spet v drugi, na obšolski dejavnosti popoldne pa v tretji. Lahko bi rekli, da nas življenje izuči v kar dobre igralce, saj različne okoliščine od nas zahtevajo različne odzive. V kakšnih vlogah vidijo sebe in kako se v njih znajdejo, so Alešu Ogrinu povedali Gregor, Luka in Domen iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov