Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


10.06.2023

Kaj je velnes?

Življenje je stresno, da se ljudje razbremenimo, pa kdaj obiščemo velnes. 10. junij je svetovni dan velnesa, letos v 150 državah poteka pod sloganom En dan ti lahko spremeni življenje. Slovenija se je pobudi pridružila leta 2017, zato tudi letos poteka kar nekaj brezplačnih dogodkov in delavnic ... Pa najmlajši vedo, kaj sploh je velnes?


03.06.2023

Kaj je to stres?

Vsak dan se večina ljudi spoprijema s stresom - starši največkrat na delovnem mestu, otroci v šoli. Vsak ga občuti in premaguje po svoje. Tudi najmlajši znajo o tem povedati veliko, je izvedela Polona Grilc, ki se je odpravila na osnovno šolo Toneta Čufarja v Ljubljani.


27.05.2023

Kaj je to matura?

Danes je pomemben dan za dijake, saj poteka pisni del iz angleščine. Za gimnazijce je to obvezno, saj opravljajo splošno maturo. Tisti, ki obiskujejo srednjo šolo, imajo možnost izbire med matematiko in angleščino. Pa najmlajši sploh vedo, kaj je to matura? je zanimalo Polono Grilc, ki je obiskala tretji razred na osnovi šoli Dragomelj.


20.05.2023

Kaj je umetna inteligenca?

Novo znanje, dognanja in tehnologija poganjajo naš razvoj naprej. Ena večjih sprememb prihaja z umetno inteligenco, ki spreminja svet okoli nas. ChatGPT nam baje lahko odgovori na vsa vprašanja. Pa je to res? Kaj tretješolci iz osnovne šole Moravče vedo o umetni inteligenci in kakšno vprašanje bi ji postavili, je zanimalo Polono Grilc.


13.05.2023

Kaj je Evrovizija in kaj pomeni carpe diem?

Naši letošnji evrovizijski predstavniki, člani skupine Joker Out, so se uvrstili v finalne. Navdušili so s pesmijo Carpe diem. Kaj pomeni ta izraz in kaj je sploh Evrovizija? Polona Grilc je pred mikrofon povabila tretješolce iz osnovne šole Moravče.


06.05.2023

Kaj so delnice?

Teme vsakodnevnega pogovora odraslih so predvsem denar, nepremičnine, delnice in kriptovalute. Delnice so navadno majhni koščki lastništva podjetja, kjer kupci delnic pridobijo lastniški delež. V zadnjem času je to zelo priljubljena oblika naložbe, saj omogoča potencialno rast premoženja, seveda če delnice rastejo. Polona Grilc se je odpravila na Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo in najmlajše povprašala po tem, kaj so to delnice.


26.04.2023

Vulkani

Zemlja se je ponovno stresla, tokrat veliko močneje kot prejšnič. Iz hriba visoko nad mestom se je začel dvigovati sivkast prah – pepel, ki se je že grozeče spuščal nad prestrašene prebivalce. Na hišah in templjih so nastale razpoke, s streh pa so padali strešniki. Mesto je zalila vroča lava. Tako so morda izbruh vulkana dočakali v najslavnejših starih Pompejih v Italiji. Kaj pa danes? Kako strašni so v resnici vulkani, ali ljudem vsi predstavljajo nevarnost? Katere vrste poznamo, zakaj pride do izbruha in kakšne so posledice? O vulkanih so modrovali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.


22.04.2023

DAN ZEMLJE

22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje ki, je bil prvič organiziran že leta 1970, od takrat pa se vsakoletno obeležuje v več kot 192 državah. Vsako leto na ta dan taborniki pripravijo feštival v mestu, ki združuje vse ljubljanske tabornike. Te pripravijo več kot 50 zanimivih in poučnih delavnic, ki so namenjene obiskovalcem vseh starosti. Seveda pa na zemljo ne smemo drugače gledati samo na dan Zemlje ampak na vse dni v letu. Kaj bodo pa najmlajši počeli na dan zemlje, je zanimalo Polono Grilc, ki se je odpravila na Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo.


13.04.2023

Aprilska oblačila

Ker se aprilsko vreme rado poigra s soncem v tem in z dežjem v naslednjem trenutku, moramo paziti, da se spomladi primerno oblečemo. Kaj najraje oblečejo otroci, na katere kose oblačil ne smemo pozabiti, da nam ni prevroče ali premrzlo in zakaj je pomembno vedno s seboj nositi vetrovko? Z nami so poklepetali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.


08.04.2023

Aprilsko vreme

Sonce, dež in mavrica. Mesec april se lahko z vsemi mogočimi vremenskimi pojavi poigrava z nami. Kakšno je muhasto vreme, zakaj je april tako vremensko spremenljiv mesec in kaj se zgodi, ko nas aprilsko vreme nepričakovano preseneti? Svoja opažanja in misli so z nami delili otroci z OŠ Poljane v Ljubljani.


28.03.2023

Humor

Ste danes že koga potegnili za nos? Danes je namreč prvi april, dan smeha in humorja. Kako se najraje pošalijo otroci, zakaj je smeh sploh pomemben in ali bi se morali smejati še več? Odgovore na vsa ta vprašanja so Sari Medved pomagali poiskati tretješolci z OŠ Stična.


23.03.2023

Kaj otroci sporočajo svojim materam?

Na materinski dan bomo slišali učence OŠ Matije Čopa iz Kranja. Kaj na ta poseben dan sporočajo svojim mamam, ki jih imajo najraje na svetu?


18.03.2023

Pomlad

Prvi sončni žarki so že pokukali skozi sivkaste oblake in napovedujejo prihod novega letnega časa ... pomladi! Kdaj se začne narava prebujati in kateri so njeni znanilci? Kako se lahko zabavamo na toplem soncu in kaj najraje počnejo spomladi najmlajši? O vsem tem se je Sara Medved pogovarjala s tretješolci z OŠ Milana Šuštaršiča.


07.03.2023

Ko se ptički ženijo

12. marca, nastopi praznik, Gregorjevo ali dan, ko se ptički ženijo. Ta naznanja prihod pomladi, po ljudskem izročilu pa naj bi bil to dan zaljubljencev. Pa najmlajši sploh vedo, kaj pomeni ko se ptički ženijo?


04.03.2023

Energetska kriza

V različnih medijih lahko pogosto slišimo, da se dandanes soočamo z inflacijo, dvigom cen življenjskih dobrin in energetsko krizo. A kaj pravzaprav pomeni ta zadnji zapleteni izraz? Razvozlati so nam ga pomagali tretješolci z osnovne šole Poljane iz Ljubljane. Poleg tega pa so nam tudi razložili, za kaj vse potrebujemo energijo, kako jo pridobivamo in kako bi energetsko krizo lahko preprečili.


25.02.2023

Najstarejši šport

Ko se v Sloveniji vse vrti okoli svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici in bo športu namenjena tudi oddaja HUDO po 9. uri na, smo se tudi s tretješolci z OŠ Poljane pogovarjali o športu. V rubriki Dobro jutro, otroci! so Sari Medved povedali, kateri so po njihovem mnenju najstarejši športi na svetu in kako so se razlikovali od tistih, ki jih poznamo danes.


18.02.2023

Katere slovenske tradicionalne maske poznajo najmlajši?

Na pustno soboto bomo tudi v Dobro jutro, otroci govorili o pustu. Katere slovenske tradicionalne maske poznajo najmlajši, smo poizvedovali na OŠ Matije Čopa Kranj.


11.02.2023

Kdo je tvoj pravi prijatelj?

Pesnik Tone Pavček je nekoč zapisal. Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. Seveda prave prijatelje spoznaš šele, ko si v težavah. Kaj najmlajšim pomeni prijateljstvo in kdo so njihovi prijatelji?


04.02.2023

Je delo v vrtcu naporno?

Medtem ko so šolarji na počitnicah in so vrata osnovnih in srednjih šol za teden dni zaprta, vrtci zimskih počitnic nimajo. Kako tisti, ki so zdaj že tri leta v šoli in uživajo v prostih dneh brez pouka, razmišljajo o delu vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic?


28.01.2023

Po radostih na snegu se je treba ogreti

V preteklih dneh nas je končno obiskala prava zima in najmlajši so navdušeni. Lahko se sankajo, kepajo in izdelujejo snežake. Seveda pa z zimo pridejo tudi težave: poledica, odmetavanje snega in mraz. Kako so otroci veseli snega in kako premagajo mraz?


Stran 2 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov