Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg. V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem. Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem dremavem sladkosnedu povedali učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar. Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg.
V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem.
Medved visoko telesno temperaturo vzdržuje samo z živahno presnovo, pozimi pa ne pije in se ne hrani. Ker se tudi ne iztreblja, se mu v telesu kopičijo strupeni produkti presnove, zlasti sečnina. Dušika, ki je vezan s sečnino, ne izloča s sečem, temveč ga vgrajuje v beljakovine, ki se odlagajo v sokrvici. “Zimsko spanje” medveda je torej posebna oblika stradanja z zmožnostjo nevtraliziranja strupenih produktov presnove.
Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Priložnostno pleni tudi domače živali.
Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj o tem dremavem sladkosnedu vedo učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg. V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem. Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem dremavem sladkosnedu povedali učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Medved je največji predstavnik zveri. Njegovo telo je močno in čokato. Pri hoji stopa po celotnem podplatu, zato pravimo, da je podplatar. Samci so večji in močnejši od samic. Najtežji uplenjeni samci so tehtali več kot 300 kg.
V prvi vrsti je nočna žival, čeprav ga neredko vidimo tudi podnevi. Giblje se v hodu ali drncu. Čeprav je navidez neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajše in lažje živali pa tudi dobro plezajo. Njegov vid je šibak, dobro pa sta razvita sluh in voh. Počiva v podzemnih votlinah, kakršnih je na našem Dinarskem krasu dovolj. Glede brloga medved ni preveč izbirčen. Včasih mu zadostuje že zavetje pod podrtim drevesom ali gost sestoj mladega drevja. Zimo prespi, vendar to ni pravo zimsko spanje (hibernacija); je rahlo. Medved tudi pozimi pogosto zapusti brlog. Medvedka med “zimskim spanjem” celo koti. Telesna temperatura se zmanjša le za 2 °C, kar je še vedno v mejah telesne temperature budnega medveda. Opazneje se upočasni srčni utrip. Miruje več mesecev, zunanja temperatura pa je lahko ves čas pod lediščem.
Medved visoko telesno temperaturo vzdržuje samo z živahno presnovo, pozimi pa ne pije in se ne hrani. Ker se tudi ne iztreblja, se mu v telesu kopičijo strupeni produkti presnove, zlasti sečnina. Dušika, ki je vezan s sečnino, ne izloča s sečem, temveč ga vgrajuje v beljakovine, ki se odlagajo v sokrvici. “Zimsko spanje” medveda je torej posebna oblika stradanja z zmožnostjo nevtraliziranja strupenih produktov presnove.
Medved je vsejed: hrani se z glivami, gozdnimi plodovi, podzemnimi deli rastlin in njihovimi zelenimi deli, nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Odrasle parkljarje lahko ujame edinole v visokem snegu. Priložnostno pleni tudi domače živali.
Pravijo, da ima medved tako rad borovnice, da je zaradi njih voljan prehoditi tudi 20 km na dan.
Prisluhnite kaj o tem dremavem sladkosnedu vedo učenci 3. a, b, c in č razreda Osnovne šole Mengeš ter biologinja, vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin.
Pomlad povezujemo tudi z ljubeznijo, zato bomo na prvi pomladni dan govorili o tem, kaj pomeni biti v oblakih. O tem so govorili učenci iz Žalca in Šentjurja, strokovno razlago pa nam je dal nevrolog dr. Blaž Koritnik.
Skoraj vsi lahko v en glas zatrdimo, da imamo radi svojo družino. A kljub vsemu ima vsak od nas svoje posebnosti, svoj karakter, svoje »muhe« in kdaj pa kdaj tudi slab dan. In ko se vse to združi, lahko v družini pride tudi do prepirov. Kdo vse je del njihove družine in zakaj se z bratci in sestricami kdaj sprejo, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu.
Kameleon je eden izmed najzahtevnejših plazilcev, ko gre za njegovo gojenje v terariju. Pravijo, da je primeren le za izkušene terariste. Sicer pa za kameleone velja, da ujetništva ne prenašajo najbolje. Najbolj priljubljena vrsta je jemenski kameleon, ki je zelo plašen. Ko se prestraši ali se čuti ogroženega, se zvije v klobčič, potemni in hlini bolezen. Kaj pa so o tem iznajdljivem barvitežu Liani Buršič povedali učenci 3. C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja, pa prisluhnite v posnetku.
O samozavesti in kdaj jo potrebujejo, so razmišljali drugošolci iz OŠ Kolezija v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Veste, kdaj in kako so nastale prve šolske ocene? Pred tisoči leti je učitelj v šoli spraševal, na koncu pa v učenca vrgel toliko kamnov, kolikor si jih je učenec s svojim znanjem zaslužil. Vse je bilo prav, le da je bila najboljša ocena 1, najslabša pa 5. Torej je v učenca, ki ni pokazal prav nobenega znanja, vrgel 5 kamnov, v učenca z bleščečim znanjem pa 1 kamen. A kmalu so se starši uprli. Zakaj učitelj v učenca vrže en kamen, ko pa je vse znal? Predlagali so drugačen način ocenjevanja, in namesto kaznovanja so začeli z nagrajevanji. V primeru, da je učenec izkazal bleščeče znanje, je bil nagrajen s 5 bomboni, če pa ni ničesar znal – takrat je vseeno za spodbudo dobila en bombon. Tako je bilo včasih, kako pomembne so šolske ocene danes za njih, pa so Tadeji Bizilj povedali učenci Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke.
V našem četrtkovem živalskem kraljestvu pod okriljem oddaje Dobro jutro, otroci pa tokrat o kralju živali. Čeprav ima spoštovanja vreden naziv, mu v povprečju uspe le vsak peti napad, prav sleherni pa ga pošteno izčrpa. Njegov plen je navadno hitrejši, vztrajnejši in ga opazi, še preden ima priložnost napasti… V krdelu pa lovijo izključno levinje. Kaj so Liani Buršič o levu povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju pa prisluhnite v posnetku.
Do leta 2020 bo menda že več kot 10 milijon samovozečih avtomobilov na cestah. Kako o brezpilotnih vozilih razmišljajo drugošolci iz OŠ Kolezija?
Kaj pomeni zadeti v polno, smo se pogovarjali z učenci OŠ Polhov Gradec in slovenistko Matejo Jemec Tomazin.
Lea Ogrin se je pogovarjala z otroci iz vrtca Vodmat o tem kdaj in zakaj moramo biti tiho.
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – mladi iz Šenjurja pravijo temu STOP! »O nasilju je treba govoriti, saj ga bo tako posledično manj«. Tako razmišljajo in zato bodo v naši jutrišnji oddaji Hudo! raziskali, zakaj sploh prihaja do nasilja med osnovnošolci, kdo je kriv za to, kakšne so lahko posledice in kako lahko z mediacijo marsikateri prepir in nasilje ustavimo in celo izkoreninimo. Zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj o nasilju povedali treteješolci iz Osnovne šole Frana Malgaja Šentjur.
Šolska, zapestna, stenska, zadnja ura ... Pridevnikov, ki se vežejo z uro, je veliko, otroci in strokovnjakinja pa bodo razložili, kaj je to biološka ura ...
Koledarska pomlad traja od 21. marca do 21. junija, ampak pomladni znanilci so tu že prej. Otroci iz skupin Žogice in Sončki iz ljubljanskega vrtca Vodmat, vedo kako jo prepoznati. O pomladi so se pogovarjali z Leo Ogrin.
Če ste v zadnjih dneh pozorno poslušali vremensko napoved, potem ste se danes od doma zagotovo odpravili v družbi dežnika. Vse do dopoldneva bo ta sreda namreč deževna, kakšna ploha pa nas zna presenetiti tudi popoldan. Če boste takrat brez dežnika, pelerine ali kakšnega drugega pripomočka, ki nas zaščiti pred dežjem, potem pozorno prisluhnite nasvetom četrtošolcev iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana. Andreji Gradišar so povedali, kaj bi storili, da ne bi bili mokri, če bi jih presenetil dež.
Elvis Presley, kralj rock’n’rolla, kot so ga poimenovali mnogi, je preobrazil glasbeno sceno v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Moderniziral in prepletel je tradicionalne glasbene žanre kot so blues, country in bluegrass ter jih tako približal mlajši belski generaciji. Na današnji dan leta 1956 se je pojavil na glasbenih lestvicah s pesmijo Heartbreak Hotel in z njo prvič zasedel prva mesta lestvic. Lea Ogrin se je za današnjo rubriko Dobro jutro, otroci, pogovarjala o rock’n’roll-u s tretješolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
Medtem ko se za polovico slovenskih osnovnošolcev in dijakov enotedenske šolske zimske počitnice počasi končujejo, se bodo za drugo polovico šele začele. Počitnice so čas, ko lahko za teden dni šolarji odložijo šolske učbenike in zvezke in se vsaj malo sprostijo. Med temi dnevi še bolj kot sicer oživijo smučišča, kjer previdnost zagotovo ni odveč. Za tiste, ki se ne odpravijo nikamor, je poskrbljeno za počitniško varstvo, ki ga med drugimi organizirajo zveze in društva prijateljev mladine. Mladinski centri podaljšajo delovni čas do poznih popoldanskih ur, za najmlajše pa pripravijo vsakodnevne aktivnosti. Da pa počitniški dnevi še prehitro minejo, so Tadeji Bizilj povedali osnovnošolci iz Osnovne šole Šenčur.
Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je edina vrsta svoje družine, Struthionidae, in svojega rodu, Struthio. Odlikujejo ga dolg vrat in noge ter sposobnost hitrega teka. Noji so največja danes živeča vrsta ptic. Znanstveno ime za noja izvira iz grške besede za »kameljega vrabca«, in sicer zaradi njegovega dolgega vratu. Noj ima v primerjavi z drugimi ptiči popolnoma drugačno zgradbo nog, ki mu omogočajo hiter pobeg pred nevarnostjo. Noge imajo močne mišice. Noj hodi s hitrostjo 4 km/h, v času parjenja ali v primeru nevarnosti pa teče s hitrostjo 30 km/h. V primeru neposredne življenjske nevarnosti lahko doseže tudi hitrost 70 km/h. Prisluhnite, kaj so o noju povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Dojemanje časa se razlikuje od kulture do kulture. V nekaterih kulturah je zamujanje čisto običajen, vsakodneven pojav, medtem ko samcata minuta zamude nekje drugje, pomeni zapravljen ugled. Zdi se, da ob ekvatorju ljudem teče čas bolj počasi, bolj kot pa se od njega oddaljujemo, bolj pomemben postaja ljudem koncept točnosti. William Shakespeare je zapisal: »Bolje tri ure prezgodaj, kot minuto prepozno!«, George Bernard Shaw pa je bil še bolj radikalen, ko je izjavil: »Bolje nikoli, kot pozno!«. Zakaj je torej pomembno, da so točni, so Lei Ogrin povedali tretješolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
Greste na pot do šole in službe peš, z avtomobilom ali mogoče s kolesom? Številna prevozna sredstva imajo kolesa, učenci iz OŠ Polhov Gradec in strokovnjakinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mateja Jemec Tomazin pa bodo govorili o nekoliko drugačnem kolesu. Razložili vam bodo, kaj pomeni biti peto kolo.
Vsak učenec se danes pri nas skozi svoje osnovnošolsko izobraževanje spozna z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje večih jezikov dobro in koristno, čemu so namenjene mednarodne izmenjave med učenci in kaj o slovenščini pravita šolarja, ki sta prišla s Tajske in iz Albanije, boste slišali v jutrišnji oddaji Hudo!, ki jo skupaj z učenci iz Osnovne šole Šenčur pri Kranju pripravlja Tadeja Bizilj, zdaj pa prisluhnimo, kako o tujih jezikih razmišljajo šolarji iz Šenčurja.
Neveljaven email naslov