Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Danes se ne bomo podrobneje in morda z novimi pogledi spuščali v to, kaj koncept "biti priden" zares pomeni. Da velikokrat sploh ni hvalnica otrokovemu vedenju, ampak zgolj prikimavanje temu, da zna biti všečen nam, družbi, da zna ugajati drugim, čeprav takrat ni zares avtentično svoj. Tokrat je Liano Buršič zanimalo, kakšne vzgojne ukrepe uporabijo starši, takšne, ki učinkujejo seveda, ko otroci niso pridni oziroma bolje, kadar ne izpolnjujejo svojih obveznosti, največkrat šolskih. Liana se je pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Letošnji nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom, dnevom pismenosti in 13. oktobrom, ko se konča letošnji teden otroka. Tako kot lani, so se akciji tudi letos pridružile številne ustanove in posamezniki, ki v Sloveniji skrbijo za spodbujanje branja in bralne kulture. Po vsej Sloveniji, zamejskem in tudi zdomskem prostoru je organiziranih več kot štiristo dogodkov, ki na najrazličnejše zanimive načine spodbujajo otroke, mladino in odrasle k branju. Koliko v resnici berejo mladi, kakšen je njihov odnos do branja in knjig, katere knjige bi radi videli na seznamu za domače branje in kaj bi po njihovem mnenju še spodbudilo bralno kulturo pri nas – o vsem tem z mladimi navdušenimi bralci več v naši mladinski oddaji Hudo! v soboto po 9h, zdaj pa prisluhnimo, kaj radi berejo tretješolci Tilen, Tin, Lucija, Dora, Fiona in Ana z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na današnji dan leta 1918 je bila ustanovljena Narodna galerija Slovenije. Svoje prostore ima v stavbi ljubljanskega Narodnega doma na Cankarjevi cesti, v njej pa hranijo največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med srednjim vekom in modernizmom. Zagotovo ste tudi poslušalke in poslušalci že obiskali to osrednjo galerijo slovenskih likovnih del. No, o tem, kaj galerija pravzaprav je, pa se je Aleš Ogrin pogovarjal z otroki, ki obiskujejo 3.A in 3.B razred na Osnovni šoli Horjul.
Z amazonskim tropskim gozdom so gorela pljuča planeta, ves svet je bil v skrbeh za svojo sedanjost in prihodnost ….kaj pa mladi? Liana Buršič se je pogovarjala z drugošolci, Nikom, Domnom, Zojo, Zalo, Ino in Miho, s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
O tem, v kakšnih krajih bi radi živeli, smo se pogovarjali z otroki iz Celja. Imajo raje kraje, kjer vedno sije sonce, ali območja, kjer prevladujeta sneg in mraz? V mestu ali v naravi? No, nekateri vejo tudi to, v kateri državi bi živeli …
V tem tednu so mesto Velenje obarvale najrazličnejše barve, zastavice, baloni, pisane nogavičke in oranžne kitke. V naše kraje je prišla najpogumnejša, najmočnejša in verjetno tudi najbolj navihana deklica, Pika Nogavička, ki jo najmlajši dobro poznajo. Kakšne norčije vse zganja Pika in v čem bi ji bili radi podobni, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci z OŠ Rudolfa Maistra Šentilj.
Plastika. Okoljevarstvena groza, strah in trepet flore in favne našega planeta. Tudi plastične vrečke. Kaj pa o njih mislijo prvošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja? Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Otroci so do sedaj že dodobra stopili nazaj na pot nabiranja znanja in z vsakim dnem, ko se odpravijo v šolo, postajajo pametnejši. A kaj pravzaprav zares pomeni biti pameten in kdo so zares tisti, ki so najpametnejši? O tem so s Katarino Mazoro in Alešem Ogrinom govorili otroci, ki so obiskovali poletno počitniško varstvo na I. osnovni šoli Celje.
Otroke iz Celja smo vprašali, ali zavidajo pticam, ki letijo? In kam bi sami odleteli, če bi lahko ...
Kaj si najmlajši predstavljajo pod nazivom projekta Zveze prijateljev mladine Slovenije Teden otroka?
Prvi teden pouka v novem šolskem letu se počasi bliža koncu. Zgodnje jutranje vstajanje, novi predmeti na urniku, novi sošolci, novo znanje pred vrati. O tem, kaj je in bo prineslo novo šolsko leto, bomo s šolarji in z učiteljico slovenščine govorili v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! po deveti – zdaj pa prisluhnimo najmlajšim s I. Osnovne šole Celje, ki so v prvih dneh pouka že razmišljali o tem, s čim se bodo ukvarjali, ko odrastejo in kateri poklic menijo, da je pravi za njih.
Kakšno vreme je všeč otrokom? Sonce, da se lahko kopajo, dež, da lahko skačejo po lužah, ali sneg, da se lahko sankajo? Raziskujemo v oddaji Dobro jutro, otroci.
Pozno poletje in jesen sta čas izobilja, ko nam naši vrtovi ponudijo najrazličnejše vrtnine, za katere smo pridno skrbeli vse od pomladi, ko smo jih posadili ali posejali. Pri vrtnarjenju so vam seveda lahko pomagali tudi najmlajši, ki imajo tudi sami kar nekaj idej o tem, kaj vse bi vzgajali, če bi vrt imeli sami. Kaj vse to je, so Katarini Mazori in Alešu Ogrinu povedali otroci, ki so obiskovali poletno počitniško varstvo na I. osnovni šoli Celje.
Otroke z različnih krajev po Sloveniji smo ujeli še na počitnicah in jih vprašali, zakaj se po njihovem deveti mesec v letu imenuje september ali kimavec. Imajo sami radi september?
O najljubšem okusu sladoleda smo se pogovarjali z drugošolci z OŠ Prežihovega Voranca.
Še zadnjič to šolsko leto je večina šolarjev prestopila šolski prag, nato pa za več kot 2 meseca odhajajo na počitnice. Na počitnice pa odhaja tudi naša stalna jutranja rubrika Dobro jutro, otroci. Še zadnjič to šolsko leto prisluhnimo mladim sogovornikom. Tokrat prihajajo z OŠ Dragomelj, govorili pa so o svojih počitniških načrtih in tem, kaj se na šoli dogaja poleti.
Športna aktivnost sprošča, povečuje sposobnost koncentracije, spodbuja kreativnost in sposobnost pomnjenja ter ugodno vpliva na boljše soočanje z vsakodnevnimi problemi. Tretješolci iz Osnovne šole Livade iz Izole - Anže, Dane, Rok, Mia, Živa, Sofija in Hana, imajo šport zelo radi – seveda pa vedo, da morajo aktivnosti v teh toplih dneh omejiti na zgodnje jutranje ter dopoldanske in pozne popoldanske ter večerne ure. Kateri so njihovi najljubši športi, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Sreča je povsod v zraku … in samo čaka, da jo ujamemo. Tako nekako gre parafraza iz ene od Whitmanovih pesmi. Liana Buršič jo je s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani, poskušala ujeti v besede. Kaj pa vas osrečuje?
Neveljaven email naslov