Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Pred 102 letoma je bil predvajan prvi celovečerni nemi film v režiji Charlieja Chaplina. Gre za film z naslovom Deček, Charlie Chaplin, ki v nemih filmih velikokrat igra smešnega brkatega potepuha, pa nastopa tudi v tem filmu. Ali najmlajši sploh vedo, kaj je to nemi film, ali pa se je filmska industrija že tako spremenila, da so jim ljubi popolnoma drugačni filmi?
Že nekaj tednov se v Sloveniji veliko govori o stavkah. Številni javni uslužbenci - od pomočnic vzgojiteljic, zdravnikov in zobozdravnikov, mladih raziskovalcev in sodnikov - je zaradi nezadovoljstva z delovnimi pogoji, s plačilom ali položajem poklica v družbi napovedovalo stavko. Teh na srečo ne bo. Kako pa besedo stavka razumejo najmlajši, tretješolci iz Kranja?
Včeraj so godovali sveti trije kralje, danes pravoslavci praznujejo svoj božič, sicer pa le malo dni v letu, ko se česa ne spominjamo, praznujemo ali obeležujemo. Januar in februar sta sicer meseca z najmanj svetovnimi in mednarodnimi dnevi. Kakšen svetovni dan pa bi obeleževali otroci?
Nekatere države bodo v novo leto vstopile že čez dobre štiri ure, mi bomo morali na to počakati malo dlje. Vse pa čaka: najdaljša noč v letu. Preživeli jo bomo različno, nekateri novo leto dočakali doma na toplem, drugi na silvestrovanjih na prostem. Kje bodo silvestrovali najmlajši in zakaj zadnji noči v letu sploh rečemo silvestrovo , je Polona Grilc vprašala učence z Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje.
Čeprav v mnogih domovih že stoji božično drevo, središča mest pa so okrašena že ves mesec, je bil ponavadi dan pred božičem namenjen okraševanju božičnega drevesca. Kako se tega vsako leto lotijo učenci z grosupeljske šole, je izvedela Polona Grilc.
Medtem, ko besedo inflacija v zadnjem obdobju zelo pogosto slišimo, nas je zanimalo, kako jo razumejo otroci. Čeprav jim je bil sam izraz neznan, pa prav dobro vedo, kaj je to naraščanje cen blaga in storitev ... O tem smo se prepričali na OŠ Louisa Adamiča Grosuplje.
Na mednarodni dan človekovih pravic smo se z najmlajšimi z Osnovne šole Vodmat pogovarjali o človekovih, kot tudi otrokovih pravicah.
Ob obletnici rojstva najslavnejšega slovenskega pesnika, 222 let je preteklo od takrat, smo želeli izvedeti, kako dobro Franceta Prešerna poznajo najmlajši. Starejši učenci se o njem učijo v šoli, marsikdo pozna njegove pesmi, vsaj eno pa poznajo tudi tretješolci z Osnovne šole Vodmat. Sari Medved pa so pokazali, da o njem vedo še veliko več.
Pred nami je referendumska nedelja, ponekod po državi smo že dobili nove župane, izvolili pa smo tudi predsednico republike. A v Sloveniji se v medijih ne pojavlja le ta izraz, imamo namreč tudi predsednika oz. zdaj predsednico državnega zbora in predsednika vlade. Ali najmlajši ločijo med vsemi temi različnimi funkcijami? Mogoče bomo del odgovora na to vprašanje dobili v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci. Najmlajši so o njej namreč povedali, kako si predstavljajo delo in življenje predsednice ali predsednika republike.
Teden dni pred super referendumsko nedeljo, ko bomo odločali o usodi treh zakonov, je volilna kampanja v polnem teku. Otroci sicer na volitve ne morejo, velikokrat pa slišijo besedo referendum. Ali sploh vedo, kaj to pomeni? Prisluhnimo, kaj so Poloni Grilc o tem povedali četrtošolci z Osnovne šole Vič.
Nikoli nismo prestari za igro. Tudi za najljubšo igračo ne. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani pogovarjala o najljubši igrači.
V poplavi pametnih telefonov, tablic pa tudi televizijske produkcije se zdi, da je kino v današnjem času že skorajda preživet koncept obrednega gledanja filmov. Zato je Liano Buršič zanimalo, ali mladi še hodijo v kino. Pogovarjala se je s tretješolci z osnovne šole Ledina.
Tokrat nas je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, če mladi vedo, kaj pomeni kratica TNP. Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci OŠ Ledina - Lučko, Julijanom, Filipom, Rubi, Kiaro in Davidom.
Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.
Dobro jutro s svojimi domislicami želijo tudi najmlajši. Tokrat učenci II. osnovne šole Celje. Ker je na današnji dan leta 1906 nemški frizer Karl Ludwig Nessler svetu predstavil žensko trajno, smo se z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da je trajna, povedali pa so tudi nekaj stvari o tem, kakšne pričeske so med mladimi trenutno moderne in kakšne bi želeli nositi.
Družili se bomo z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje. Ker je bila na današnji dan 1889 ustanovljena Mestna hranilnica Ljubljanska, smo se ob obisku šole z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da hranilnica sploh je.
Med 8. septembrom in 9. oktobrom poteka nacionalni mesec skupnega branja, ki povezuje branje in gibanje. Za izhodišče letošnjega meseca so organizatorji izbrali misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela, ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Gašper Stražišar se je tokrat odpravil med tretješolce iz Osnovne šole Prežihovega Voranca in jih povprašal, kaj radi berejo, kdaj najdejo čas za branje in kaj zanje pomeni skupno branje.
Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.
Med 16. in 20. septembrom poteka evropski teden mobilnosti. Takrat evropske države opozarjajo na potovalne navade ter vzpodbujajo prebivalce, da s premišljeno uporabo trajnostne mobilnosti, ki odpira vrata učinkovitejšemu, bolj zdravemu in predvsem bolj poštenemu načinu premikanja, spremenijo svoje potovalne navade. Tretješolce smo tako vprašali, kako se odpravijo v šolo, kako se lahko izognemo uporabi avtomobilov in kaj je pravzaprav to mobilnost?
V času, ko smo obkroženi z elektronskimi napravami in namesto pisanja z roko raje tipkamo po tipkovnicah, smo še kako veseli, če nas v poštnem nabiralniku pričaka kakšno pismo ali razglednica. Tretješolci, ki so se pisati in brati šele zares dobro naučili, pa že znajo pošiljati pisma. Zato smo jim zastavili majčkeno težje vprašanje, kajti zanimalo nas je, kaj je to pismenost in kdo vse je lahko pismen? Najmlajši pa so z nami delili tudi nasvete, kako se naučiti hitreje brati.
Neveljaven email naslov