Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Mama je tista oseba, ki je vedno z nami, nas bodri, podpira, pomaga vstati, ko pademo, nam prisluhne, ko nam je težko … Danes je 25. marec, dan, ki je posvečen mamam, poseben dan, ko jim lahko izkažemo pozornost z objemom in jim povemo, da jih imamo radi. Lahko jim podarimo tudi kakšno malenkost, kaj izdelamo, podarimo rožico ali zrecitiramo pesmico in jim tako pričaramo nasmeh na obraz. Drugošolci David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta imajo kar nekaj dobrih nasvetov, kako lahko danes presenetite in razveselite svoje mamice. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Pa je končno prišla v naše kraje tudi koledarska pomlad – s toplimi sončnimi žarki, glasnim ptičjim petjem, drobcenimi marjeticami, zvončki in trobenticami … Otroci so jo nestrpno pričakovali in so jo zelo veseli, saj se s pomladjo prebuja vsa narava. Ema, Naida, Lara, Amadeja, Marko, Vid in David iz 2.a razreda OŠ Franca Rozmana Staneta so se o pomladi pogovarjali s Tadejo Bizilj.
Narava se že tako lepo zaljša, da nam je resnično lahko v navdih. Četudi naravna lepota naših obrazov povsem zadostuje, jo dekleta in ženske rade tudi poudarijo z ličenjem. Da bi bile privlačnejše? Da bi skrile kakšno nepopolnost? Hm, zakaj se pravzaprav ličimo? Liana Buršič se je o tem pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina – z Emo, Leni, Gabrijelom, Kajo, Ivanom, Stianom in Juretom.
Vragolije kdaj pa kdaj ne gredo povsem po načrtu in takrat je potrebno hitro skovati načrt, kako uiti oštevanju staršev, ali pa se je skupaj treba zoperstaviti vrstnikom oziroma kdaj tudi starejšim. Več glav več ve, zato je pomoč sestre ali brata še kako dobrodošla, marsikdaj kar odločilnega pomena. Kako se sestre in bratje postavijo drug za drugega, so povedali otroci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.
Čeprav se zdi, da je vreme prekrižalo načrte popotnim, pa smo vendarle le še nekaj odprtih popkov stran od začetka turistične sezone. V skladu z definicijo Svetovne turistične organizacije je turist vsaka oseba, ki potuje vsaj okoli 80 km od kraja stalnega prebivališča. Kaj pa pravijo mladi, kdo je turist? Ljuba Sušanj se je pogovarjala z otroki z OŠ Koper.
Vsake oči imajo svojega malarja, zato zdajle prisluhnimo, kakšno pomlad bi pričarali tretješolci iz Šmartna pri Litiji.
Včasih je bilo vse drugače – to velikokrat slišimo od starejših, naših babic, dedkov. Povedo nam, da ni bilo računalnikov in drugih elektronskih naprav, da so se otroci več družili zunaj, tudi šolske torbe niso bile tako težke, prosti čas pa so raje kot za številne dejavnosti izkoristili za igro. David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske Osnovne šole Franca Rozmana Staneta so Tadeji Bizilj povedali, kako sami razmišljajo o življenju v preteklost – kakšno je bilo in kaj vse so takrat počeli … Prisluhnimo jim.
Glasba lahko olajša srčno napetost in odžene temačno razpoloženje, kako velika je v svojem izrazu pa je že davno tako slikovito povedal prav tako veliki Shakespeare – da je nič manj kot hrana ljubezni. Ko je Liana Buršič otroke iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina spraševala po njihovih najljubših instrumentih, so za odgovore uporabili najimenitnejšega in najmočnejšega med njimi – svoj glas.
Otroštvo večinoma s seboj nosi brezskrbnost, nagajivost in igrivost, a so te marsikdaj tudi omejene. Če drugega ne – s strani staršev. In kako bi lahko otroci njihove ukaze ali navodila prinesli naokoli? Morda tako, da bi se s pomočjo čarobne palice vloge staršev in otrok naenkrat obrnile. Kako bi bilo, če bi starši naenkrat postali otroci in otroci starši, so povedali otroci z Osnoven šole Rakek.
Svet gledališča je pisan in zanimiv, za otroke še prav posebej mamljiv. Sploh, če so na odru lutke ali otrokom najljubši pravljični liki. Z njimi najmlajši lahko odidejo raziskovat nove svetove, precej drugačne kot so tisti, ki jih lahko vidijo na zaslonih v risankah ali filmih. O tem, kaj je gledališče in kaj se tam počne, se je Ljuba Sušanj pogovarjala z otroki z Osnovne šole Koper.
Ste že razmišljali o tem kaj bi storili, kam bi šli, če bi imeli plašč, ki vas naredi nevidnega? O tem razmišljajo tretješolci iz OŠ Hudinja.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..
Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..
Tolikokrat slišimo, da ljudje nosimo maske vsak dan, nekateri jih ne snamejo vse življenje in da je pustni čas pravzaprav le trenutek, priložnost, da z masko, likom v katerega se oblečemo, vstopimo le pokažemo svoj pravo nrav. Ali pa vsaj željo. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih pustnih maskah, kakšne si bodo nadeli in zakaj …
Ne glede na to, kaj vse in koliko imamo, bi vedno želeli imeti še več. A vendar se materialne stvari mnogokrat ne izkažejo kot najpomembnejše v življenju. Kar so v tokratnem pogovoru izpostavili tudi osnovnošolci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Z njimi smo se pogovarjali o stvareh, brez katerih ne bi mogli živeti.
Nov delovni in šolski teden je pred nami, jutri sledi še pustni torek, zato smo se z učenci iz OŠ Šmartno pri Litiji pogovarjali o njihovih literarnih in filmskih junakih. Večina se navdušuje nad znanimi filmskimi junaki, le malo pa se jih zgleduje po likih iz knjig.
Že najmlajši razmišljajo o tem, kaj bodo po poklicu, ko odrastejo. Nekateri bi radi oblekli uniformo gasilca ali policaja, drugi sanjajo, da bodo stali na odru kot igralci ali pevci. Kaj si želijo postati in kako razmišljajo o poklicih, so Tadeji Bizilj povedali Gael, Iza, Veno in Tamer iz Osnovne šole Angela Besednjaka iz Maribora.
Kako oropan mnogoterih izrazov človeške ustvarjalnosti, duha, bi bil svet, če ne bi bilo umetnosti in umetnikov! Ne vem, če veste a - Jim Carrey, slavni kanadsko-ameriški igralec, ki ga večinoma poznamo po komičnih vlogah, je tudi odličen likovni ustvarjalec – slika, riše in kipari. In tako slikovito, resničnostno je povedal - da je umetnost dokaz, da radi živimo. Kako zelo radi živijo in ustvarjajo mladi, tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja, boste lahko slišali zdajle. Z Liano Buršič so se pogovarjali o tem, katera umetnost jim je najbližje, kateri umetniki so jim ljubi pa tudi - kakšni umetniki si želijo postati sami …
Čeprav je filmska ena najmlajših umetnosti, pa vsebuje tako raznolik spekter vsebin, ki posnemajo življenje samo, da ni prav nič nenavadno, da je gledanje filmov ena najbolj priljubljenih oblik zabave oziroma, da je filmska umetnost ena najbolj degustiranih. Potemtakem ne čudi niti obilje debat ob spremljanju prireditve podelitve oskarjev. Oskar je sicer vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. No, filmski lavreati so znani že od včeraj, ni pa znano kaj je ljubše mladim – filmi ali risanke? In kakšne najraje gledajo ter zakaj … Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja.
Neveljaven email naslov