Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Petek je danes, še nekaj šolskih ur pouka je pred učenci, nato pa zasluženi vikend. Nekatere danes čakajo kontrolne naloge, pred drugimi so še spraševanje, govorni nastopi. A vse to je del pouka, ki pa zna biti včasih tudi prav zabaven in zanimiv. Da je v šoli lahko tudi lepo in da v šolo radi hodijo, so Tadeji Bizilj povedali petošolci Urban, Vid, Eneja, Anika in Nika z OŠ Notranjskega odreda Cerknica.
Hm, le katera iz živalskega kraljestva je tokrat zanimala Liano Buršič? Takole ugankarsko je začela - Znan je po svojih selitvah, saj milijone živali spektakularno migrira z ravnic v Serengetiju proti Maasai Mari v Keniji in nazaj, da bi našli hrano in vodo. Gre za največjo vsakoletno selitev sesalcev na svetu. Je tudi ena najhitrejših živali na svetu, svojo hitrost pa razvija tudi na daljših razdaljah. Njegovi največji sovražniki so levi, a v animiranem filmu Levji kralj, je rabelj, saj je mali levček Simba zaradi stampeda njegove črede, izgubil očeta Mufaso. Kdo je? Prisluhnite učencem 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinji, vodnici v ZOO-ju, Petri Hrovatin.
Če pogledamo le malo nazaj, lahko vidimo, da nam narava ne prizanaša – poplave pri nas, požari v kaliforniji in še bi lahko naštevali. Tudi življenje samo nas preizkuša, zato večkrat doživimo hudo uro. Kaj to pomeni, bodo povedali učenci OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Od Anamarije, Žive, Frančiška, Davida, Mateja in Lovra bomo slišali tudi, da mladi pridevkih hud velikokrat uporabijo tudi v pozitivnem pomenu.
Turistična zveza Slovenije vsako leto za osnovnošolce pripravi tekmovanje za Zlato kuhalnico. Šolarji se preizkusijo pri pripravi nacionalnih jedi, komisija pa na koncu na podlagi videza in okusa jedi izbere zmagovalce. Letos so mladi kuhali rižote in pripravljali vanilijeve kreme s sadjem, iz delovnih postaj pa so se ves čas vile omamne vonjave. Najboljše mlade kuharje bomo jutri gostili v naši mladinski radijski oddaji Hudo!, zdajle pa prisluhnimo, kako se v kuhinji znajdejo petošolci Nika, Anika, Eneja, Vid in Urban iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj. Tretji petek v novembru, letos 16. novembra, bomo sedmič obeleževali dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že osmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos bo v ospredju pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane.
Francoski raziskovalci so lani ugotovili, da lahko pavijani spuščajo zvoke, ki spominjajo na samoglasnike. Na podlagi tega sklepajo, da so nekatere opice imele fizično zmožnost govora že pred milijoni let. Pavijan pa je posebna opica tudi brez daru govora. Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem bojevitem patriarhu povedali učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja, Petra Hrovatin .
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Da je dobro imeti plan B in argumente na svoji strani, dobro vedo učenci OŠ Mengeš, ki so govroili o tem, kaj pomeni imeti asu v rokavu …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Otroci se v vloge filmskih junakov zlahka vživijo, nekaterim so ljubše komedije, drugi uživajo pri ogledu akcijskih filmov, tretji pa imajo raje kakšen dober poučen dokumentarni film. Tadejo Bizilj je zanimalo, kakšne filme najraje pogledajo petošolci Tim, Tijan, Nejc, Špela in Naja iz OŠ Maksa Durjave iz Maribora. Filmsko obarvana bo tudi naša jutrišnja oddaja Hudo!. Učenci z OŠ Ig so na ekološko temo posneli igrani in animirani film Umazani piknik in Narava vrača udarec in zanju prejeli tudi lepe nagrade. Več o snemanju in vsebini filmov pa slišite torej jutri po 9h.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsi vemo, da naša Zemlja kroži okoli Sonca in da en krog opravi v enem letu. Njeno kroženje je povezano tudi z našimi letnimi časi. Ob različnih letnih časih namreč sončni žarki padajo na površino Zemlje pod razmičnimi koti. Kadar na severni del Zemlje padajo žarki najbolj navpično, je tam poletje, kadar pa je kot žarkov najmanjši, je tam zima. Zdaj imamo pri nas jesen, letni čas, ki je mladim sogovornikom, ki jih je pred mikrofon povabila Tadeja Bizilj, najmanj ljub. Vas zanima, katerega letnega časa se najbolj veselijo in zakaj? Prisluhnimo Filipu, Ani Natali, Vidu, Jakobu, Hani in Neži iz Mengša.
Če ste kdaj potovali po Avstraliji in plačevali tudi s kovanci za 20 centov, potem veste o kom govorimo danes. Če pa niste, naj vam povem, da ni kenguru. To bi bilo prelahko. Prav nič lahko pa ne bi bilo vam, če bi ga vznemirili, saj bi lahko bili deležni njegovega strupa, ki je za živali smrtno nevaren, človeka pa lahko onesposobi za nekaj ur. Samci tega posebneža med sesalci imajo namreč na nartu zadnje noge ost v kateri je žleza, ki izloča strup. Spoznajmo ga s pomočjo Liane Buršič in učencev 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinje, vodnice v ljubljanskem ZOO-ju, Petre Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Letošnji zadnji ponedeljek v oktobru je sicer deloven dan, a šolarji danes ostajajo doma. Začele so se namreč jesenske ali krompirjeve počitnice. Kako bodo prosti teden izkoristili učenci z OŠ Prežihovega Voranca?
Še zadnji dan pouka pred prvimi počitnicami v tem šolskem letu je danes pred šolarji in verjamem, da velika večina od njih že odšteva ure do takrat, ko bodo lahko šolske torbe vsaj za nekaj dni postavili v kot. Za prostočasne aktivnosti bo časa več, a vseeno na šolske obveznosti ne bodo smeli čisto pozabiti. Kako sicer najraje izkoristijo ure po pouku, so Tadeji Bizilj povedali petošolci Jakob, Hana, Neža, Filip, Ana Natali in Vid z Osnovne šole Mengeš.
Neveljaven email naslov