Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


02.04.2018

Kaj mladim pomeni velika noč?

Z mladimi iz Škofje Loke in Novega mesta o največjem krščanskem prazniku ...


03.04.2018

Zakaj je pomlad pomlad?

Zakaj pomladi rečemo ravno pomlad, so razmišljali drugošolci iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.


22.03.2018

Samotarski stiskač

Kača že arhetipsko vzbuja strah pri mnogo ljudeh, kaj šele če je velika, ogromna, največja na svetu, v kakršno zna zrasti piton. A pri pitonih je strah , vsaj ta, ki ga lahko racionaliziramo z dejstvi, odveč, saj je piton plašna, samotarska in nočna žival, ki potrebuje temo in varno zavetje, kamor se zateče, ko potrebuje mir. O njem so Liani Buršič spregovorili učenci tretjih razredov OŠ Domžale in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, Petra Hrovatin.


30.03.2018

Hvalevredni ljudje

V življenju vsakega od nas so ljudje, ki jih spoštujemo, cenimo, za katere menimo, da so veliki ljudje – pa ne zaradi svoje velikosti v centimetrih, ampak zaradi svojih dejanj. Pogosto tako razmišljamo tudi o ljudeh, ki so naredili nekaj dobrega ne le za nas, temveč za našo državo, ves svet. Kdo so hvalevredni ljudje po njihovem mišljenju, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz Osnovne šole Mengeš.


27.03.2018

Zakaj imamo radi rože?

Zakaj imamo radi rože, so razmišljali drugošolci iz OŠ Danile Kumer Ljubljana.


26.03.2018

Kdor drugemu jamo kopje, sam vanjo pade

Danes se bomo z mladimi ustavili ob zelo znanem pregovoru: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Ali mlada generacija še verjame v to, da se zloba ne izplača?


23.03.2018

Šolski odmori

Ura je …….., šolarji se počasi že prebujajo v zadnji šolski dan v tem tednu – nekatere čakajo ure matematike, slovenščine, druge biologija, fizika ali kemija. Petošolci Jure, Kaja, Pia, Martin, Meta in Maruša iz Osnovne šole Orehek pravijo, da imajo sicer pouk radi, ampak, še bolj veseli pa so, ko šolski zvonec oznani začetek šolskega odmora. Kaj takrat počnejo, so povedali Tadeji Bizilj.


21.03.2018

Kako se zabavajo otroci in odrasli?

2. razred OŠ Danile Kumar


20.03.2018

Če bi drevesa govorila

2. razred OŠ Vrhovci


19.03.2018

Z dlani jesti

Če ste ravno pri zajtrku, vam želimo dober tek, v jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci pa bodo vsaj posredno ostali pri tej temi. Otroci iz OŠ Grm Novo mesto so se Špeli Šebenik razgovorili o izrazu z dlani jesti.


16.03.2018

Zabava s petošolci

Šolarji kar nekaj ur dnevno preživijo v šolah, kjer je pridobivanje novega znanja na prvem mestu. Za zabavo se redkokdaj najde čas, morda le med šolskimi odmori ali v času malice. Zato toliko bolj nestrpno čakajo konec pouka in konce tedna, ko se prava zabava zares začne. Mladi novinarji iz Osnovne šole Grm Novo mesto bodo v naši jutrišnji oddaji Hudo! med 9h in 10h s svojimi sogovorniki poskrbeli, da se boste prav vsi poslušalci ob poslušanju dobro zabavali in se tudi dodobra nasmejali. Kako? Naj ostane presenečenje do jutri - zdajle pa prisluhnimo, kaj so o zabavi petošolci z OŠ Orehek povedali Tadeji Bizilj.


15.03.2018

Glasni tolkalec

Ptički se ženijo ne le od Gregorjevega ampak že vsaj od januarja, pa tudi na Valentinovo so imeli ohcet, kot pravijo na Gorenjskem. Skratka, svatovsko žvrgolenje je pravi spomladanski hit, vsakič znova. A vsaj en predstavnik te velike družine letalcev je drugačen. Je bolj ritem sekcija. Glasen. In prilagodljiv. Zato na srečo ni ogrožen. Veste za katero ptico gre? Liana Buršič je o njej povprašala učence tretjih razredov OŠ Domžale in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.


14.03.2018

O palčkih

Palčke so videli drugošolci iz OŠ Vrhovci.


13.03.2018

Zakaj so poslali avto v vesolje?

Zakaj so poslali avto v vesolje, so razmišljali drugošolci z OŠ Vrhovci.


12.03.2018

Biti v rožicah

Le o čem bodo mladi na gregorjevo, na dan, ko se ptički ženijo, govorili v rubriki Dobro jutro, otroci? Tudi z njimi bomo klicali pomlad, čas ljubezni, v katerem se je baje najlažje zaljubiti, biti v rožicah.


09.03.2018

Igre s starši

Če bi vprašali otroke, bi ti zagotovo rekli, da znajo biti njihovi starši tudi kdaj slabe volje. A otroci imajo veliko domišljije in jezo, skrb in žalost staršev z malo truda hitro lahko popravijo. Meta, Pia, Kaja, Maruša, Martin in Jure iz Osnovne šole Orehek so Tadeji Bizilj povedali, kaj najraje delajo s svojimi starši in kako jih ob slabih trenutkih spravijo v dobro voljo.


08.03.2018

Skrb za okolje

Številne šole svoje učence že od prvih razredov učijo, kako je treba skrbeti za okolje. Organizirajo akcije zbiranja starega papirja in spodbujajo k odgovornemu ravnanju z odpadki, vodo in električno energijo. Tudi na Osnovni šoli Orehek Kranj mlade eko face – petošolci Jure, Martina, Pia, Meta, Kaja in Maruša dobro vedo, kako ohranjati čisto okolje. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


07.03.2018

O najboljši knjigi

O najljubši knjigi so spregovorili drugošolci iz OŠ Poljane Ljubljana.


07.03.2018

O najboljši knjigi

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


06.03.2018

O bratih in sestrah

O bratih in sestrah so razmišljali drugošolci iz OŠ Poljane.


Stran 31 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov