Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Američani so na današnji dan leta 1954 svetu predstavili prvo jedrsko podmornico. Poimenovali so jo Nautilus. Dolga je bila nekaj manj kot 98 metrov, široka skoraj 9 metrov, posadka pa je štela 105 članov. Danes seveda ni več v aktivni sestavi, ohranjena je kot muzej. Čeprav Slovenija svoje podmornice nima in tudi kakšne druge tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec še niso videli v živo, so povedali, kako podmornice delujejo in kaj vse bi z njimi lahko raziskovali.
Ste se danes že počesali? Si sicer vsako jutri vzamete čas in uredite svojo pričesko ali se od doma odpravite kar skuštrani in nepočesani? Tretješolci iz OŠ Notranjski odred Cerknica so Tadeji Bizilj povedali, da svoje lase najraje zaupajo kar frizerju. Kako pogosto gredo na obisk tja in kaj vse po njihovo frizer počne, slišimo v naslednjih minutah.
Vsak se kdaj znajde v situaciji, ko mu je težko ali ko ga je strah, čeprav se najde tudi kdo, za katerega velja, da je neustrašen, da je hraber kot lev. In prav o tem izrazu smo se pogovarjali s tretješolci na OŠ Notranjski odred Cerknica.
V tem tednu smo skupaj z najmlajšimi iskali pot iz slepe ulice, kuhali kosilo za vse učence na šoli, se razgibavali in dajali nasvete, kako se naučiti voziti kolo. Hudomušnih izjav v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci zato ni bilo malo. Izbor izjav otrok iz Cerknice, Polskave, Kranja in Novega mesta.
Vožnje z avtom se lahko naučimo na različne načine: lahko nas naučijo starši, lahko poskusiš sam ali pa opazuješ druge. Ko bodo veliki naši sogovorniki z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava vozili, bo njihov najljubši del vožnje poslušanje glasbe in beg pred starši.
V teh, pretežno sedečih časih, je gibanje lahko pravi blagoslov za telo in duha. Tako da vprašanje, zakaj se mora telo gibati, ki ga je Liana Buršič zastavila tretješolcem z OŠ Matije Čopa iz Kranja, res ni bilo pretežko. Odgovori pa so dobra popotnica dnevu.
Danes je 23. september, naš nov državni praznik, dan slovenskega športa. Zdrav odnos do rekreacije in športnih aktivnosti se začne že v otrostvu, kar dobro vedo v vrtcu Pedenjped v Novem mestu. O tem smo se prepričali v pogovoru z otroki iz skupine Zmaji.
Pravi čas je zdaj, da tudi v današnjem jutru na Prvem prisluhnemo našim najmlajšim bistrim glavam in njihovim razmišljanjem. Marsikateri otrok si tudi po zaslugi številnih kuharskih oddaj, nekoč, ko odraste, želi imeti glavno besedo v kuhinji. Delo kuharja je zelo raznoliko, pripraviti mora jedi po naročilu ali za načrtovane menije, pri pripravi pa upoštevati okus, nasitnost in prijeten videz jedi. Tadeja Bizilj bo skupaj s tretješolci iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica v naslednjih minutah pogledala v šolsko kuhinjo in preverila, koga tam najdemo in kaj vse se tam dogaja.
Večkrat se nam zgodi, da zaidemo v slepo ulico. Seveda ne govorimo le o prometu, temveč tudi o tem izrazu tudi v prenesenem pomenu. Pa ga poznajo tudi najmlajši? O tem z otroki iz Cerknice.
V najbolj iskrivih izjavah tega tedna, so osnovnošolski otroci razmišljali o tem, kaj pomeni odstop, kakšno je delo knjižničarke, kaj je ozon in kaj so virusi, v mislih pa so se podali tudi med jesenske pridelke. Njihova razmišljanja je s pomočjo kolegov zbrala Liana Buršič
Bliža se jesen, dela na vrtovih, njivah in v sadovnjakih pa še zdaleč ni konec ... Kako pa imajo svoj vrt urejen tisti, ki živijo v mestu? In kaj svetujejo, da naredimo z jesenskimi sadeži? O tem smo se pogovarjali z ljubljanskimi tretješolci.
Toliko govora o virusih zadnje mesece, pa se še vedno zdi, da je toliko neznank. Že mogoče, da je to pogosta debata med odraslimi, a otroke redko kdo vpraša za mnenje. Liano Buršič je zanimalo, če tretješolci z OŠ Matije Čopa Kranj vedo, kaj je virus in kako se obnaša?
Danes je mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Ta se je nedavno žal spet stanjšala, tako da razlogov za praznovanje ni veliko. Nas pa ta podatek lahko vzpodbudi k temu, da tudi sami razmislimo, kako lahko pripomoremo k temu, da nas bo ozonska plast ščitila pred škodljivimi žarki. O tem, če vedo, kaj je ozonska plast, smo se pogovarjali z udeleženci Inkluzivnega tabora zdravja, športa in zabave Gibaj in zmagaj.
Torkove rubrike Dobro jutro, otroci bodo v tem šolskem letu namenjene spoznavanju poklicev. Z najmlajšimi bomo tako razmišljali, katere poklice in službe najdemo v različnih ustanovah, kakšne uniforme morajo imeti ljudje, ki opravljajo nek poklic, kakšne pripomočke in nenazadnje kakšno znanje, da so pri svojem delu uspešni. V naslednjih minutah bomo s tretješolci iz Osnovne šole Notranjskega odreda Cerknica zavili v šolsko knjižnico in skozi njihove oči odkrivali delo knjižničarke. Z otroki se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Beseda minulega tedna je gotovo odstop, povod zanjo pa seveda umaknitev Aleksandre Pivec z mesta predsednice stranke Desus. Medtem ko odrasli razlage te besede ne potrebujemo, nas je zanimalo, kako jo razumejo najmlajši ...
Šolarji so zdaj že dobro zakorakali v novo šolsko leto – prve domače naloge so že narejene, prvi datumi preverjanj znanj že postavljeni. Ekipa Programa za mlade se je z radijskim mikrofonom v tem tednu z najmlajšimi poslušalci pogovarjala o dolgem jeziku, poklicu učitelja pa o srcu, športu in koronavirusu. Prisluhnimo njihovim najbolj iskrivim izjavam. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.
Koronavirus je v preteklih mesecih povzročil kar nekaj težav. Otroci so preteklo šolsko leto končali za računalniki v svoji sobi, letošnje pa nadaljujejo za šolskimi klopmi ob številnih ukrepih, ki preprečujejo širjenje novega korona virusa. Gašper Stražišar je tako povprašal tretješolce iz Osnovne šole Trnovo, kako morajo poskrbeti zase in druge, oziroma kako se morajo zaščititi, da preprečijo širjenja novega korona virusa. Vprašal jih je kakšna so nova pravila druženja na šoli in ali jih pridno upoštevajo. Tudi med samim snemanjem prispevka so otroci sedeli na primerni razdalji 1,5 metra. Njihovi nasveti so namenjeni vsem osnovnošolcem in dijakom, pa tudi staršem in učiteljem. Da so maske, razkužila in varnostna razdalja naša nova realnost, se otroci zelo dobro zavedajo.
Začenjamo s četrtkovimi tematskimi nizi oddaj Dobro jutro, otroci - o telesu, zdravju in počutju. Za premiero smo seveda izbrali, tako so ugotovili tudi učenci tretjih razredov kranjske OŠ Matije Čopa, prvaka in vodjo vseh ključnih procesov v telesu in tudi medčloveških odnosov - srce.
Počitnice in poletje so najbrž pri nas vseh spodbudili večjo sproščenost in manj discipline, a v šoli se bo treba zelo hitro navaditi na red in lepo vedenje. Tisti z dolgimi jeziki najbrž ne bodo daleč prišli ... Vsaj če s tem mislimo na tiste, ki veliko opravljajo in ki so odrezavi ... Pa najmlajši sploh vedo, kaj pomeni imeti dolg jezik?
Danes je poseben dan za nogometni svet, saj kar dva pomembna nogometaša praznujeta rojstni dan. Leta 1961 se je rodil selektor slovenske nogometne reprezentance in nekdanji igralec Matjaž Kek, leta 1985 pa se je rodil igralec Real Madrida Luka Modrič. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, smo udeležence Inkluzivnega tabora zdravja, športa in zabave Gibaj in zmagaj vprašali, kateri športi so jim najbolj všeč. Izvedeli smo, da to ni le nogomet.
Neveljaven email naslov