Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Pozabljanje je zoprna reč, proti kateri se bori vsak po svoje. In tudi mladost ni imuna na ta večinoma neprijeten pojav. Vzroki za pozabljanje so seveda zelo različni; lahko smo preobremenjeni, lahko utrujeni, na pozabljanje vpliva celo koliko tekočine smo popili. O tem, kaj pozabijo najmlajši in kako se pozabljanju skušajo izogniti, so Alešu Ogrinu pripovedovali otroci s I. osnovne šole Celje.
Ljubljana, Piran Bled. Trije od naših najbolj priljubljenih in obiskanih krajev za tuje turiste. So tudi v izboru za najlepši slovenski turistični kraj po izboru drugošolcev Ajde, Jerneja, Pavline, Taja, Jelene in Kristjana, učencev z OŠ Maksa Pečarja Črnuče? No, pa prisluhnimo, z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Med šolarji je eden najbolj priljubljenih predmetov na urniku šport. Kako pa bi se znašli v vloga učitelja tega predmeta na šoli?
Hvala, prosim, oprosti – te besede so majhne in preproste, pomenijo pa lahko zelo veliko. A vseeno so to besede, ki jih nekateri le s težavo izrečejo … Ste tudi vi med njimi? Je tudi vam kdaj težko priznati napako in se opravičiti? Ali pa včasih kar pozabite na prošnjo in zahvalo … O tem, kdaj in zakaj uporabljajo prijazne besede, se je s tretješolci Mašo, Igorjem, Kajo, Frido, Lukom in Rianom iz ljubljanske Osnovne šole Prule pogovarjala Tadeja Bizilj.
Prav presenetljivo zlahka so se mladi odločili za svojega favorita, ko so dobili na izbiro avtobus in vlak. Kateri od teh dveh jim je ljubši in zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali drugošolci z OŠ Staneta Žagarja v Kranju.
O temi, kam je najlepše oditi na dopust, ima vsak svoje mnenje. Eni so za tople kraje, drugim je ljubši odhod nekam, kjer je nekoliko bolj hladno. Skupno vsem pa je, da si tam želijo vsi odpočiti in se naužiti lepot narave. Kam bi odšli sami, če bi izbirali, se je Liana Buršič pogovarjala z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Staneta Žagarja Kranj.
Odrasli svoje stanovanje, hišo ali vrt uredimo po svoje. Kako pa bi si otroci uredili hiško na drevesu? Kakšna bi bila? Odgovarjajo učenci OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane.
Za mesec maj velikokrat slišimo, da je to tudi mesec ljubezni. Narava se prebuja, ptički veselo čivkajo na vejah, sonce pa nas že prav prijetno večkrat poboža po licih. Kako o ljubezni razmišljajo tretješolci Rian, Luka, Frida, Kaja, Igor in Maša iz Osnovne šole Prule, so povedali Tadeji Bizilj.
Različni podatki na spletu kažejo, da je trg z umetninami lahko tudi precej živahen. Predvsem dražbene hiše se rade pohvalijo, ko prodajo delo katerega izmed največjih umetnikov in cene, ki jih iztržijo zanje, gredo takrat v nebo. Zato smo se s tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor pogovarjali o tem, s katero vrsto ustvarjanja bi se ukvarjali, če bi bili umetniki in kaj vse bi ustvarili.
Odrasle večkrat zagrabi nostalgija po izgubljeni mladosti. Kako pa o starosti razmišljajo najmlajši? Učence OŠ Staneta Žagarja iz Kranja smo vprašali, ali je bolje biti otrok ali odrasel človek?
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mladi imajo prost ves teden, načrtov za preživljanje zadnjih počitnic pred koncem šolskega leta pa je tudi veliko. Naši sogovorniki so tretješolci z OŠ Kolezije iz Ljubljane.
Odpotovali bomo na območja, ki so sicer mogoče za kakšno kratko potovanje zanimiva, za daljše obdobje pa prav nič prijazna za življenje. Najbrž ste ugotovili, učenci OŠ Kolezija so se Špeli Šebenik razgovorili o puščavah, ki zavzemajo tretjino kopnega, njihova površina pa zaradi podnebnih sprememb, erozije in salinacije vsak dan veča …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kako zares filozofsko , a hkrati resnično je o hoji zapisal francoski filozof Frederic Gros, da je "svoboda hoje je ravno v tem, da nismo nihče, kajti telo, ki hodi, nima zgodbe in je zgolj tok pradavnega življenja.” V teh zasedenih časih, se je Liana Buršič z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja, pogovarjala o hoji.
Pravijo, da je mladost norost, ki skače čez vodo, kjer je most. In takrat nastanejo najboljše dogodivščine. Brez njih bi bilo življenje dolgočasno in vsak med nami ima zagotovo nekaj takih, o katerih zelo rad pripoveduje. Kaj pa je dogodivščina za tretješolce? To so povedali otroci z Osnovne šole Vransko-Tabor.
Ljubeči in odgovorni starši so najpomembnejša in najboljša družba slehernega otroka. Zato otroci seveda z njimi radi preživljajo svoje trenutke. O tem, kaj s starši najraje počnejo, pa se je Liana Buršič pogovarjala z Manco, Asjo, Lovrencem, Katarino, Maticem in Emo, drugošolci iz kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
S pomladnim brstenjem, dehtenjem se prebujajo vsa naša čutila, zaznave. V obilju zelene in ostale barvite živosti je Liano Buršič zanimalo katera cvetlica je najbolj ljuba drugošolcem z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani
Muca, pes, morski prašiček, ribe, želve, kameleoni in kar je še domačih, hišnih ljubljenčkov, so vse bolj zaželjeni spremljevalci naših življenj. A k ljubezni, v ravnanju z njimi, pridejo tudi malo manj prijetne odgovornosti njihove nege. O tem, kako je s skrbjo za domače ljubljence se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani.
Neveljaven email naslov