Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Na današnji dan leta 1461 je bil Edvard IV okronan za angleškega kralja. Rojen je bil sicer v franciji, a je zaradi porekla dinastije York, iz katere je izviral, imel pravico do angleškega prestola. Kot kralj je bil med podložniki dokaj priljubljen, predvsem so ga videli kot boljšo izbiro od njegovih tekmecev za prestol. Tokrat smo se z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica pogovarjali o tem, kako je nekdo sploh lahko postal kralj.
Če v teh dneh spremljate medije, potem veste, da imajo medicinske sestre in zdravstveni tehniki ali kar medicinski brati, kot moški različici medicinske sestre radi rečemo v neformalnem pogovoru, zdajle kar polne roke dela. Kako si ta poklic predstavljajo tretješolci iz Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Z otroki iz Kamnika smo se pogovarjali o tem, kaj je sporazum, kako pridemo do njega in kako prepirljivi smo ljudje.
Prestopno leto. Zakaj ga imamo sploh, čemu zares služi in kdo si ga je izmislil? Vse to so Liani Buršič povedali tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa.
Kako vemo, da je nekdo pravi prijatelj? Kje je poleg šole in vrtca najboljši kraj za spoznavanje prijateljev? Odgovore so z Laro Gril iskali otroci z Osnovne šole Rada Robiča Limbuš.
Dežela čardaša in paprikaša ter golaža. Potrebujete še več informacij o državi, ki smo jo tokrat vzeli pod drobnogled? No, zato pa se je Liana Buršič pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.
Otroci iz osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj razmišljajo o tem, kdaj je zrak čist.
Druga polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. Kakšni so načrti in razmišljanja o prostih dneh sredi zime, smo izvedeli od otrok iz Kamnika in Radovljice.
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživeli v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o zeleni zimi, gasilcih, vulkanih, Braziliji in o tem, kako doma pomagajo svojim staršem. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke in Ajdovščine, Bogojine, Vipave, Kranja in s Pragerskega.
Otroci z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko staršem radi lajšajo skrbi. Ko starši nimajo časa, osnovnošolci kuhajo, pospravljajo in popravijo kakšno kolo, da staršem ni treba. Svojo pridnost so delili z Laro Gril.
Uradno je “federativna republika”, ta največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Ime je dobila po bražiljki – lokalnem listnatem drevesu, iz čigar lesa pridobivajo rdeče barvilo. No, svojo prepoznavnost v svetu pa dolguje … no, prisluhnimo kaj so Liani Buršič povedali gorenjski tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.
Na današnji dan leta 1600 je silovito izbruhnil perujski vulkan Huaynaputina (izg.:Uanaputína). Vulkan se je zbudil po 9 tisoč let dolgem mirovanju, izbruh pa je trajal kar 18 dni in velja za drugega največjega v zgodovini Južne Amerike. Bil je tako močan, da za omenjeni vulkan vedo celo otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava, le da so ga postavili bolj severno. Z njimi smo se pogovarjali o tem, kaj se pravzaprav zgodi, ko izbruhne vulkan.
Polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. A zime niso več takšne kot nekoč, ko so po na pločnikih iz snega naredili celo tunele. Kakšno zimo imajo raje najmlajši: pravo ali zeleno? Kaj so prednosti ene in druge? O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Frana Albrehta iz Kamnika.
V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših sogovornikov. Tokrat smo z radijskim mikrofonom obiskali otroke v Ajdovščini, Vipavi, Ljubljani, Kranju in Mirni Peči. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Koreji, hladnem tušu, poklicu frizerja, razvoju živali in zimskih počitnicah. Izjave najmlajših je zbrala Tadeja Bizilj … No, še preden se čisto zares in uradno začnejo zimske počitnice za polovico slovenskih šolarjev, lahko danes po 8h v oddaji Radijski ringaraja prisluhnete otrokom iz Podružnične šole Mlinše, ki vas bodo odpeljali v čarovniško šolo in s čarovniško paličico začarali stvari kot čisto pravi čarovniki in čarovničke. Po 9h pa v oddaji Hudo! malo starejši šolarji iz Dolenjskih Toplic povedo več o programu Erasmus in njihovem projektu z naslovom NOVI MEDIJI V DEMOKRATIČNI DRUŽBI. Vabljeni k poslušanju ….
Sankanje, smučanje, obisk babice in dedka in še marsikaj lahko počnejo otroci v času zimskih počitnic, ki so že pred vrati. Za učence Gorenjske, Goriške, Notranjsko-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije bodo počitnice potekale med 17. in 21. februarjem, za učence Jugovzhodne Slovenije, Koroške, Podravske, pomurske, Savinjske in Posavske regije pa teden kasneje. Nasveti tretješolcev iz osnovne šole Trnovo, s katerimi se je pogovarjal Gašper Stražišar, vam bodo podali marsikatero pametno idejo o popotovanju ali igrah doma, medtem ko so šole prosti dnevi.
Njeno staro ime je, slovenjeno, Čosen, kar pomeni – dežela jutranjega miru. Čeprav sta od leta 1945 ločeni na S in J, so bili najbrž v slednji, nedavno, vse prej kot mirni, saj je južnokorejski režiser Bong Joon-ho s filmom Parazit osvojil obe najbolj cenjeni nagradi 92. podelitve oskarjev, kipca za najboljši film in najboljšo režijo. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža se je pogovarjala Liana Buršič.
Na današnji dan leta 1809 se je rodil angleški naravoslovec, biolog in geolog Charles Darwin. Bil je eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Razvil in predstavil je teorijo, ki predpostavlja, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika ter na osnovi svojih opažanj in poskusov dognal tudi mehanizem teh sprememb – naravni izbor. Ob obletnici Darwinovega rojstva so se o tem, kako so nastale živali, pogovarjali tudi Aleš Ogrin in otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava.
O tem, kakšno je delo frizerja, z učenci iz OŠ Toneta Pavčka iz Mirne Peči in novinarko Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov