Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Petek je danes, še nekaj šolskih ur pouka je pred učenci, nato pa zasluženi vikend. Nekatere danes čakajo kontrolne naloge, pred drugimi so še spraševanje, govorni nastopi. A vse to je del pouka, ki pa zna biti včasih tudi prav zabaven in zanimiv. Da je v šoli lahko tudi lepo in da v šolo radi hodijo, so Tadeji Bizilj povedali petošolci Urban, Vid, Eneja, Anika in Nika z OŠ Notranjskega odreda Cerknica.
Hm, le katera iz živalskega kraljestva je tokrat zanimala Liano Buršič? Takole ugankarsko je začela - Znan je po svojih selitvah, saj milijone živali spektakularno migrira z ravnic v Serengetiju proti Maasai Mari v Keniji in nazaj, da bi našli hrano in vodo. Gre za največjo vsakoletno selitev sesalcev na svetu. Je tudi ena najhitrejših živali na svetu, svojo hitrost pa razvija tudi na daljših razdaljah. Njegovi največji sovražniki so levi, a v animiranem filmu Levji kralj, je rabelj, saj je mali levček Simba zaradi stampeda njegove črede, izgubil očeta Mufaso. Kdo je? Prisluhnite učencem 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinji, vodnici v ZOO-ju, Petri Hrovatin.
Če pogledamo le malo nazaj, lahko vidimo, da nam narava ne prizanaša – poplave pri nas, požari v kaliforniji in še bi lahko naštevali. Tudi življenje samo nas preizkuša, zato večkrat doživimo hudo uro. Kaj to pomeni, bodo povedali učenci OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Od Anamarije, Žive, Frančiška, Davida, Mateja in Lovra bomo slišali tudi, da mladi pridevkih hud velikokrat uporabijo tudi v pozitivnem pomenu.
Turistična zveza Slovenije vsako leto za osnovnošolce pripravi tekmovanje za Zlato kuhalnico. Šolarji se preizkusijo pri pripravi nacionalnih jedi, komisija pa na koncu na podlagi videza in okusa jedi izbere zmagovalce. Letos so mladi kuhali rižote in pripravljali vanilijeve kreme s sadjem, iz delovnih postaj pa so se ves čas vile omamne vonjave. Najboljše mlade kuharje bomo jutri gostili v naši mladinski radijski oddaji Hudo!, zdajle pa prisluhnimo, kako se v kuhinji znajdejo petošolci Nika, Anika, Eneja, Vid in Urban iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj. Tretji petek v novembru, letos 16. novembra, bomo sedmič obeleževali dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že osmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos bo v ospredju pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane.
Francoski raziskovalci so lani ugotovili, da lahko pavijani spuščajo zvoke, ki spominjajo na samoglasnike. Na podlagi tega sklepajo, da so nekatere opice imele fizično zmožnost govora že pred milijoni let. Pavijan pa je posebna opica tudi brez daru govora. Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem bojevitem patriarhu povedali učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja, Petra Hrovatin .
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Da je dobro imeti plan B in argumente na svoji strani, dobro vedo učenci OŠ Mengeš, ki so govroili o tem, kaj pomeni imeti asu v rokavu …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Otroci se v vloge filmskih junakov zlahka vživijo, nekaterim so ljubše komedije, drugi uživajo pri ogledu akcijskih filmov, tretji pa imajo raje kakšen dober poučen dokumentarni film. Tadejo Bizilj je zanimalo, kakšne filme najraje pogledajo petošolci Tim, Tijan, Nejc, Špela in Naja iz OŠ Maksa Durjave iz Maribora. Filmsko obarvana bo tudi naša jutrišnja oddaja Hudo!. Učenci z OŠ Ig so na ekološko temo posneli igrani in animirani film Umazani piknik in Narava vrača udarec in zanju prejeli tudi lepe nagrade. Več o snemanju in vsebini filmov pa slišite torej jutri po 9h.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsi vemo, da naša Zemlja kroži okoli Sonca in da en krog opravi v enem letu. Njeno kroženje je povezano tudi z našimi letnimi časi. Ob različnih letnih časih namreč sončni žarki padajo na površino Zemlje pod razmičnimi koti. Kadar na severni del Zemlje padajo žarki najbolj navpično, je tam poletje, kadar pa je kot žarkov najmanjši, je tam zima. Zdaj imamo pri nas jesen, letni čas, ki je mladim sogovornikom, ki jih je pred mikrofon povabila Tadeja Bizilj, najmanj ljub. Vas zanima, katerega letnega časa se najbolj veselijo in zakaj? Prisluhnimo Filipu, Ani Natali, Vidu, Jakobu, Hani in Neži iz Mengša.
Če ste kdaj potovali po Avstraliji in plačevali tudi s kovanci za 20 centov, potem veste o kom govorimo danes. Če pa niste, naj vam povem, da ni kenguru. To bi bilo prelahko. Prav nič lahko pa ne bi bilo vam, če bi ga vznemirili, saj bi lahko bili deležni njegovega strupa, ki je za živali smrtno nevaren, človeka pa lahko onesposobi za nekaj ur. Samci tega posebneža med sesalci imajo namreč na nartu zadnje noge ost v kateri je žleza, ki izloča strup. Spoznajmo ga s pomočjo Liane Buršič in učencev 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinje, vodnice v ljubljanskem ZOO-ju, Petre Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Letošnji zadnji ponedeljek v oktobru je sicer deloven dan, a šolarji danes ostajajo doma. Začele so se namreč jesenske ali krompirjeve počitnice. Kako bodo prosti teden izkoristili učenci z OŠ Prežihovega Voranca?
Še zadnji dan pouka pred prvimi počitnicami v tem šolskem letu je danes pred šolarji in verjamem, da velika večina od njih že odšteva ure do takrat, ko bodo lahko šolske torbe vsaj za nekaj dni postavili v kot. Za prostočasne aktivnosti bo časa več, a vseeno na šolske obveznosti ne bodo smeli čisto pozabiti. Kako sicer najraje izkoristijo ure po pouku, so Tadeji Bizilj povedali petošolci Jakob, Hana, Neža, Filip, Ana Natali in Vid z Osnovne šole Mengeš.
Neveljaven email naslov