Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.
Ovca se je verjetno razvila iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji. Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. S kozami vred jih lahko imenujemo s skupnim imenom drobnica. Gospodarsko je vrsta pomembna zaradi pridelave volne, mleka in mesa. Ovčje mleko je v primerjavi s kravjim bolj kalorično, vsebuje več proteinov, maščob in ogljikovih hidratov, vendar manj natrija in kalija. Iz njega se delajo nekatere zelo znane vrste sira, kot sta feta in roquefort. Na leto ji zraste okoli 3,5 kg dlake, po zakonu jo je treba striči enkrat na leto, pred poletjem, da ne doživi vročinskega šoka.
V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Merino ovco, ki so jo prostovoljci poimenovali Chris, je opazil sprehajalec v okolici avstralske prestolnice Canberra. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Chrisa so omamili, potem pa ga ostrigli. Za delo so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Prejšnji rekord je imela merino ovca iz Nove Zelandije, imenovana Shrek, ki naj bi šest let živela v divjini. Leta 2004 so jo ostrigli pred očmi javnosti (v živo na televiziji), nastrigli pa so 28 kilogramov volne.
Ovca Dolly je bila prvi klonirani sesalec, skotila se je leta 1996.
Štetje ovc pomaga, da lažje zaspimo je prav tako eden od močno razširjenih mitov v skoraj vseh družbah. Morda nasvet deluje, če nas nespečnost doleti zelo redko, ne obnese pa se pri pogostih težavah.
Študija, opravljena na 41 ljudeh, ki jih velikokrat muči nespečnost, je pokazala, da je trajalo precej dlje časa, da so zaspali, če so šteli ovce. Bolj učinkovita je bila druga metoda, ki so jim jo svetovali, in sicer naj si raje prikličejo prijetne in sproščujoče slike. Meritve so potrdile, da so hitreje utonili v spanec.
V mnogih kulturah je prvorojeno jagnje s svojo brezmadežno in ponosno belino prastar simbol pomladi. Prvotno krščanstvo se je tedaj, ko govori o Jezusu kot jagnjetu, naslanjalo na prerokbo iz Stare zaveze. Tudi v umetnosti so Kristusa že od zgodnjega krščanstva simbolično upodabljali kot jagnje. Velikokrat je upodobljen tudi z jagnjetom prek ramen. S tem je izražena misel, da je Jezus jagnje in pastir hkrati.
Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce.
Ovce so zelo pametne živali in imajo odličen spomin. Več o tem pa v tokratni oddaji Petra Hrovatin, biologinja ter vodnica v ljubljanskem ZOO-ju ter učenci 3.b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik
Za različne ljudi so moderne različne stvari in moderno danes ni enako kot moderno nekoč. Odgovor na vprašanje, kaj je moderno, so z Ano Gabršček iskali učenci četrtega razreda Osnovne šole Lava.
David Pestotnik obiskuje osmi razred Osnovne šole Jurija Vege v Moravčah. Kljub temu, da ima disleksijo in le s težavo izgovarja črke č, š in ž, zelo rad igra v gledaliških predstavah in filmih, ki jih snema skupaj s sošolci. O zadnji vlogi, v kateri je nastopal, in o njegovih drugih talentih, pa v posnetku.
Konec tedna so potekali skoki v Planici. Mlajši so strastno spodbujali naše skakalce in uporabljali vse navijaške pripomočke. Kakšno je bilo vzdušje v četrtek med najmlajšimi, je preveril Dejan Petek.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
George Bernard Shaw je rekel; Ne nehamo se igrati, ker se postaramo: postaramo se, ker se nehamo igrati. In stvar, ki definitivno loči odrasle od otrok je razgrajaštvo, lumparije. Otroci kar naprej kaj ušpičijo in oči se jim svetijo, ko zagodejo staršev ali prijateljem. Preden se spomnite kakšne svoje lumparije, predlagam, da prisluhnete prvošolcem osnovne šole Poljane Ljubljana. Ti nabriti otroci so namreč Gei Saje razkrili, kako oni razgrajajo.
Ostržku, najbolj znanemu pravljičnemu lažnivcu, se je vsakič, ko se je zlagal, povečal nos in tako so drugi vedeli, da ne govori resnice. Pri ljudeh na žalost ni tako in marsikatera laž ostane neopažena. O tem, zakaj se ni lepo lagati, se je s tretješolci Osnovne šole BIčevje Ljubljana, pogovarjala Andreja Gradišar.
Ko posije sonce in se začne pomlad, postanemo malo bolj razigrani, nasmejani in morda celo zaljubljeni. To pa se ne dogaja samo nam ljudem, ampak tudi rastlinam in živalim v gozdu. Kako prebivalci gozda preživljajo prve spomladanske sončne žarke so Ani Gabršček povedali učenci 3. B razreda Osnovne šole Hinka Smrekarja v Ljubljani.
Za vikend bodo potekali skoki v Planici. Najboljši tekmovalci sveta bodo zagotovo poskrbeli za dolge skoke in navijači za dobro vzdušje. Tekmovanje nestrpno pričakuje skakalec Andrej Lazar iz Osnovne Šole Jurija Vege Moravče. Z njim se je pogovarjal Dejan Petek.
Se spomnite kako vas je babica, ali mami, oči, kako so vas kot majhne spodbujali; Pojej še malo solate, saj vem, da ti ni všeč, ampak je zdrava. Moja babica nas je na primer opominjala, da kdor vse poje, četudi mu ni kaj všeč, je zlata ptička. Kaj pa danes? Kako pa današnji starši prepričujejo svoje otroke? In katera hrana je na seznamu hrane, ki jo otroci ne marajo? Gei Saje so petošolci iz osnovne šole Majde Vrhovnik povedali, katere hrane ne marajo in kako jih starši prepričujejo, da pojejo neljubo hrano.
Lepi sončni dnevi so čas za uživanje v naravi in lenarjenje. Če imate kakšne obveznosti, lahko uporabite kakšen dober izgovor. Če vam zmanjka idej, lahko poslušate izgovore učencev 3. razreda Osnovne Šole Križe. Z njimi se je pogovarjal Dejan Petek.
Starogrški filozof Aristotel je dejal, da je en prijatelj protiutež za petdeset sovražnikov. O tem, kaj pomeni držati in skupaj in na kakšne načine lahko to storimo, se je Andreja GRadišar pogovarjala s tretješolci Osnovne šole BIčevje.
Sneg je skopnel, pust je pregnal zimo in sonce nas vedno bolj greje. Danes zvečer, na predvečer Gregorjevega, bodo v nekaterih slovenskih krajih v vodo spistili "Gregorčke" - lučke, ki naznanjajo daljši dan. Po reki navzdol jih bo pognal veter, ki pa zmore še veliko več kot to - kaj vse lahko ušpiči in kako vemo, da piha veter, so ugotavljali učenci 3. b razrede OŠ Hinka Smrekarja v Ljubljani. Prispevek je pripravila Ana Gabršček.
Tretješolec Jakob Tul iz slovenske osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline pri Trstu je navdušen bralec. Ko bo velik bo morda pisatelj ali pa pesnik, saj pravi, da ima izredno domišljijo. Udeležuje se tudi tekmovanj iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, Petri Medved pa je povedal pesem, ki jo je sam napisal.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Tretješolci iz Osnovne šole Poljane iz Ljubljane so pravi športni navdušenci. Petra Medved jih je obiskala, ko so med odmorom igrali košarko in druge igre z žogo. Pri športu spodbujajo drug drugega, vsi skupaj pa navijajo za naše športnike. Povedali pa so ji, da je treba tudi navijati športno!
Lasje so del našega telesa, s katerim se zelo veliko ukvarjamo – vsak dan jih počešemo, umivamo jih z različnimi šamponi in balzami, nekateri pa si jih tudi barvajo. Zakaj si ljudje barvajo lase so z Ano Gabršček ugotavljali učenci III. Osnovne šole Celje in Osnovne šole Štore.
Z Danijelom Malom, mladim kuharjem iz OŠ Jurija Vege Moravče, smo se pogovarjali o njegovi veliki strasti - kuhanju -, zaupal pa nam je tudi enega svojih receptov.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Povsod je lepo, a doma je najlepše, pravijo. Prav zato moramo o izbiri kraja svojega domovanja, skrbno premisliti. In svoje gradove v oblakih si mnogi zidamo že od malih nog. Zato smo tudi mi, naše najmlajše z Osnovne šole Bežigrad povprašali, kje bi najraje živeli. Aleš Ogrin je dobil kar nekaj zelo zanimivih odgovorov.
Neveljaven email naslov