Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


10.06.2023

Kaj je velnes?

Življenje je stresno, da se ljudje razbremenimo, pa kdaj obiščemo velnes. 10. junij je svetovni dan velnesa, letos v 150 državah poteka pod sloganom En dan ti lahko spremeni življenje. Slovenija se je pobudi pridružila leta 2017, zato tudi letos poteka kar nekaj brezplačnih dogodkov in delavnic ... Pa najmlajši vedo, kaj sploh je velnes?


03.06.2023

Kaj je to stres?

Vsak dan se večina ljudi spoprijema s stresom - starši največkrat na delovnem mestu, otroci v šoli. Vsak ga občuti in premaguje po svoje. Tudi najmlajši znajo o tem povedati veliko, je izvedela Polona Grilc, ki se je odpravila na osnovno šolo Toneta Čufarja v Ljubljani.


27.05.2023

Kaj je to matura?

Danes je pomemben dan za dijake, saj poteka pisni del iz angleščine. Za gimnazijce je to obvezno, saj opravljajo splošno maturo. Tisti, ki obiskujejo srednjo šolo, imajo možnost izbire med matematiko in angleščino. Pa najmlajši sploh vedo, kaj je to matura? je zanimalo Polono Grilc, ki je obiskala tretji razred na osnovi šoli Dragomelj.


20.05.2023

Kaj je umetna inteligenca?

Novo znanje, dognanja in tehnologija poganjajo naš razvoj naprej. Ena večjih sprememb prihaja z umetno inteligenco, ki spreminja svet okoli nas. ChatGPT nam baje lahko odgovori na vsa vprašanja. Pa je to res? Kaj tretješolci iz osnovne šole Moravče vedo o umetni inteligenci in kakšno vprašanje bi ji postavili, je zanimalo Polono Grilc.


13.05.2023

Kaj je Evrovizija in kaj pomeni carpe diem?

Naši letošnji evrovizijski predstavniki, člani skupine Joker Out, so se uvrstili v finalne. Navdušili so s pesmijo Carpe diem. Kaj pomeni ta izraz in kaj je sploh Evrovizija? Polona Grilc je pred mikrofon povabila tretješolce iz osnovne šole Moravče.


06.05.2023

Kaj so delnice?

Teme vsakodnevnega pogovora odraslih so predvsem denar, nepremičnine, delnice in kriptovalute. Delnice so navadno majhni koščki lastništva podjetja, kjer kupci delnic pridobijo lastniški delež. V zadnjem času je to zelo priljubljena oblika naložbe, saj omogoča potencialno rast premoženja, seveda če delnice rastejo. Polona Grilc se je odpravila na Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo in najmlajše povprašala po tem, kaj so to delnice.


26.04.2023

Vulkani

Zemlja se je ponovno stresla, tokrat veliko močneje kot prejšnič. Iz hriba visoko nad mestom se je začel dvigovati sivkast prah – pepel, ki se je že grozeče spuščal nad prestrašene prebivalce. Na hišah in templjih so nastale razpoke, s streh pa so padali strešniki. Mesto je zalila vroča lava. Tako so morda izbruh vulkana dočakali v najslavnejših starih Pompejih v Italiji. Kaj pa danes? Kako strašni so v resnici vulkani, ali ljudem vsi predstavljajo nevarnost? Katere vrste poznamo, zakaj pride do izbruha in kakšne so posledice? O vulkanih so modrovali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.


22.04.2023

DAN ZEMLJE

22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje ki, je bil prvič organiziran že leta 1970, od takrat pa se vsakoletno obeležuje v več kot 192 državah. Vsako leto na ta dan taborniki pripravijo feštival v mestu, ki združuje vse ljubljanske tabornike. Te pripravijo več kot 50 zanimivih in poučnih delavnic, ki so namenjene obiskovalcem vseh starosti. Seveda pa na zemljo ne smemo drugače gledati samo na dan Zemlje ampak na vse dni v letu. Kaj bodo pa najmlajši počeli na dan zemlje, je zanimalo Polono Grilc, ki se je odpravila na Osnovno šolo Janka Kersnika Brdo.


13.04.2023

Aprilska oblačila

Ker se aprilsko vreme rado poigra s soncem v tem in z dežjem v naslednjem trenutku, moramo paziti, da se spomladi primerno oblečemo. Kaj najraje oblečejo otroci, na katere kose oblačil ne smemo pozabiti, da nam ni prevroče ali premrzlo in zakaj je pomembno vedno s seboj nositi vetrovko? Z nami so poklepetali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.


08.04.2023

Aprilsko vreme

Sonce, dež in mavrica. Mesec april se lahko z vsemi mogočimi vremenskimi pojavi poigrava z nami. Kakšno je muhasto vreme, zakaj je april tako vremensko spremenljiv mesec in kaj se zgodi, ko nas aprilsko vreme nepričakovano preseneti? Svoja opažanja in misli so z nami delili otroci z OŠ Poljane v Ljubljani.


28.03.2023

Humor

Ste danes že koga potegnili za nos? Danes je namreč prvi april, dan smeha in humorja. Kako se najraje pošalijo otroci, zakaj je smeh sploh pomemben in ali bi se morali smejati še več? Odgovore na vsa ta vprašanja so Sari Medved pomagali poiskati tretješolci z OŠ Stična.


23.03.2023

Kaj otroci sporočajo svojim materam?

Na materinski dan bomo slišali učence OŠ Matije Čopa iz Kranja. Kaj na ta poseben dan sporočajo svojim mamam, ki jih imajo najraje na svetu?


18.03.2023

Pomlad

Prvi sončni žarki so že pokukali skozi sivkaste oblake in napovedujejo prihod novega letnega časa ... pomladi! Kdaj se začne narava prebujati in kateri so njeni znanilci? Kako se lahko zabavamo na toplem soncu in kaj najraje počnejo spomladi najmlajši? O vsem tem se je Sara Medved pogovarjala s tretješolci z OŠ Milana Šuštaršiča.


07.03.2023

Ko se ptički ženijo

12. marca, nastopi praznik, Gregorjevo ali dan, ko se ptički ženijo. Ta naznanja prihod pomladi, po ljudskem izročilu pa naj bi bil to dan zaljubljencev. Pa najmlajši sploh vedo, kaj pomeni ko se ptički ženijo?


04.03.2023

Energetska kriza

V različnih medijih lahko pogosto slišimo, da se dandanes soočamo z inflacijo, dvigom cen življenjskih dobrin in energetsko krizo. A kaj pravzaprav pomeni ta zadnji zapleteni izraz? Razvozlati so nam ga pomagali tretješolci z osnovne šole Poljane iz Ljubljane. Poleg tega pa so nam tudi razložili, za kaj vse potrebujemo energijo, kako jo pridobivamo in kako bi energetsko krizo lahko preprečili.


25.02.2023

Najstarejši šport

Ko se v Sloveniji vse vrti okoli svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici in bo športu namenjena tudi oddaja HUDO po 9. uri na, smo se tudi s tretješolci z OŠ Poljane pogovarjali o športu. V rubriki Dobro jutro, otroci! so Sari Medved povedali, kateri so po njihovem mnenju najstarejši športi na svetu in kako so se razlikovali od tistih, ki jih poznamo danes.


18.02.2023

Katere slovenske tradicionalne maske poznajo najmlajši?

Na pustno soboto bomo tudi v Dobro jutro, otroci govorili o pustu. Katere slovenske tradicionalne maske poznajo najmlajši, smo poizvedovali na OŠ Matije Čopa Kranj.


11.02.2023

Kdo je tvoj pravi prijatelj?

Pesnik Tone Pavček je nekoč zapisal. Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. Seveda prave prijatelje spoznaš šele, ko si v težavah. Kaj najmlajšim pomeni prijateljstvo in kdo so njihovi prijatelji?


04.02.2023

Je delo v vrtcu naporno?

Medtem ko so šolarji na počitnicah in so vrata osnovnih in srednjih šol za teden dni zaprta, vrtci zimskih počitnic nimajo. Kako tisti, ki so zdaj že tri leta v šoli in uživajo v prostih dneh brez pouka, razmišljajo o delu vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic?


28.01.2023

Po radostih na snegu se je treba ogreti

V preteklih dneh nas je končno obiskala prava zima in najmlajši so navdušeni. Lahko se sankajo, kepajo in izdelujejo snežake. Seveda pa z zimo pridejo tudi težave: poledica, odmetavanje snega in mraz. Kako so otroci veseli snega in kako premagajo mraz?


Stran 2 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov