Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


22.05.2019

Kaj otroci pozabijo

Pozabljanje je zoprna reč, proti kateri se bori vsak po svoje. In tudi mladost ni imuna na ta večinoma neprijeten pojav. Vzroki za pozabljanje so seveda zelo različni; lahko smo preobremenjeni, lahko utrujeni, na pozabljanje vpliva celo koliko tekočine smo popili. O tem, kaj pozabijo najmlajši in kako se pozabljanju skušajo izogniti, so Alešu Ogrinu pripovedovali otroci s I. osnovne šole Celje.


21.05.2019

Najlepši turistični kraj v Sloveniji je ...

Ljubljana, Piran Bled. Trije od naših najbolj priljubljenih in obiskanih krajev za tuje turiste. So tudi v izboru za najlepši slovenski turistični kraj po izboru drugošolcev Ajde, Jerneja, Pavline, Taja, Jelene in Kristjana, učencev z OŠ Maksa Pečarja Črnuče? No, pa prisluhnimo, z njimi se je pogovarjala Liana Buršič


20.05.2019

Če bi bil učitelj športa

Med šolarji je eden najbolj priljubljenih predmetov na urniku šport. Kako pa bi se znašli v vloga učitelja tega predmeta na šoli?


17.05.2019

Prijazne besede

Hvala, prosim, oprosti – te besede so majhne in preproste, pomenijo pa lahko zelo veliko. A vseeno so to besede, ki jih nekateri le s težavo izrečejo … Ste tudi vi med njimi? Je tudi vam kdaj težko priznati napako in se opravičiti? Ali pa včasih kar pozabite na prošnjo in zahvalo … O tem, kdaj in zakaj uporabljajo prijazne besede, se je s tretješolci Mašo, Igorjem, Kajo, Frido, Lukom in Rianom iz ljubljanske Osnovne šole Prule pogovarjala Tadeja Bizilj.


16.05.2019

Vlak ali avtobus?

Prav presenetljivo zlahka so se mladi odločili za svojega favorita, ko so dobili na izbiro avtobus in vlak. Kateri od teh dveh jim je ljubši in zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali drugošolci z OŠ Staneta Žagarja v Kranju.


14.05.2019

Morje ali gore?

O temi, kam je najlepše oditi na dopust, ima vsak svoje mnenje. Eni so za tople kraje, drugim je ljubši odhod nekam, kjer je nekoliko bolj hladno. Skupno vsem pa je, da si tam želijo vsi odpočiti in se naužiti lepot narave. Kam bi odšli sami, če bi izbirali, se je Liana Buršič pogovarjala z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Staneta Žagarja Kranj.


13.05.2019

Hiška na drevesu

Odrasli svoje stanovanje, hišo ali vrt uredimo po svoje. Kako pa bi si otroci uredili hiško na drevesu? Kakšna bi bila? Odgovarjajo učenci OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane.


10.05.2019

Ljubezen

Za mesec maj velikokrat slišimo, da je to tudi mesec ljubezni. Narava se prebuja, ptički veselo čivkajo na vejah, sonce pa nas že prav prijetno večkrat poboža po licih. Kako o ljubezni razmišljajo tretješolci Rian, Luka, Frida, Kaja, Igor in Maša iz Osnovne šole Prule, so povedali Tadeji Bizilj.


08.05.2019

Če bi bili umetniki

Različni podatki na spletu kažejo, da je trg z umetninami lahko tudi precej živahen. Predvsem dražbene hiše se rade pohvalijo, ko prodajo delo katerega izmed največjih umetnikov in cene, ki jih iztržijo zanje, gredo takrat v nebo. Zato smo se s tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor pogovarjali o tem, s katero vrsto ustvarjanja bi se ukvarjali, če bi bili umetniki in kaj vse bi ustvarili.


07.05.2019

Kako je biti odrasel?

Odrasle večkrat zagrabi nostalgija po izgubljeni mladosti. Kako pa o starosti razmišljajo najmlajši? Učence OŠ Staneta Žagarja iz Kranja smo vprašali, ali je bolje biti otrok ali odrasel človek?


24.04.2019

Če bi bil vrhunski športnik

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


29.05.2019

Prvomajske počitnice

Mladi imajo prost ves teden, načrtov za preživljanje zadnjih počitnic pred koncem šolskega leta pa je tudi veliko. Naši sogovorniki so tretješolci z OŠ Kolezije iz Ljubljane.


06.05.2019

Puščava

Odpotovali bomo na območja, ki so sicer mogoče za kakšno kratko potovanje zanimiva, za daljše obdobje pa prav nič prijazna za življenje. Najbrž ste ugotovili, učenci OŠ Kolezija so se Špeli Šebenik razgovorili o puščavah, ki zavzemajo tretjino kopnega, njihova površina pa zaradi podnebnih sprememb, erozije in salinacije vsak dan veča …


03.05.2019

Pojemo, pojemo

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


02.05.2019

Hoja

Kako zares filozofsko , a hkrati resnično je o hoji zapisal francoski filozof Frederic Gros, da je "svoboda hoje je ravno v tem, da nismo nihče, kajti telo, ki hodi, nima zgodbe in je zgolj tok pradavnega življenja.” V teh zasedenih časih, se je Liana Buršič z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja, pogovarjala o hoji.


01.05.2019

Kaj je dogodivščina

Pravijo, da je mladost norost, ki skače čez vodo, kjer je most. In takrat nastanejo najboljše dogodivščine. Brez njih bi bilo življenje dolgočasno in vsak med nami ima zagotovo nekaj takih, o katerih zelo rad pripoveduje. Kaj pa je dogodivščina za tretješolce? To so povedali otroci z Osnovne šole Vransko-Tabor.


30.04.2019

S starši najraje ...

Ljubeči in odgovorni starši so najpomembnejša in najboljša družba slehernega otroka. Zato otroci seveda z njimi radi preživljajo svoje trenutke. O tem, kaj s starši najraje počnejo, pa se je Liana Buršič pogovarjala z Manco, Asjo, Lovrencem, Katarino, Maticem in Emo, drugošolci iz kranjske OŠ Staneta Žagarja.


26.04.2019

Pomladni športi

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


25.04.2019

Najljubša cvetlica

S pomladnim brstenjem, dehtenjem se prebujajo vsa naša čutila, zaznave. V obilju zelene in ostale barvite živosti je Liano Buršič zanimalo katera cvetlica je najbolj ljuba drugošolcem z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani


23.04.2019

Skrb za domače živali

Muca, pes, morski prašiček, ribe, želve, kameleoni in kar je še domačih, hišnih ljubljenčkov, so vse bolj zaželjeni spremljevalci naših življenj. A k ljubezni, v ravnanju z njimi, pridejo tudi malo manj prijetne odgovornosti njihove nege. O tem, kako je s skrbjo za domače ljubljence se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani.


Stran 20 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov