Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.
Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.
Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.
Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.
Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.
Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?
Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.
Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?
Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.
Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.
Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.
Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.
Kaj vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.
Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.
Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.
Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.
Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.
Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.
Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?
Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.
Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?
Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.
Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.
Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.
Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.
Kaj vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.
Z izumom avtomobila smo ljudje dobili prevozno sredstvo, s katerim so naenkrat vse razdalje postale dosegljive. A na drugi strani je s tem izumom nastalo sredstvo, ki močno onesnažuje naš planet, saj avtomobilski motorji na notranje izgorevanje ustvarjajo veliko količino toplogrednih plinov. In Zemlji lahko ob njenem današnjem dnevu zaželimo, da v taki obliki čim hitreje izginejo. O tem, kakšen bi bil svet brez avtomobilov, smo se pogovarjal z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Slovenci smo znani po tem, da radi gradimo hiše. Ne le zase, tudi za prihodnje generacije. Vsekakor so večini še vedno ljubše od blokov. Vas zanima zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja
Prihodnost je stvar, ki zanima vse izmed nas. Želeli bi si dobiti odgovore na vprašanja o tem, kaj vse nas še čaka in koga vse bomo še spoznali. Vsak si jo seveda predstavlja po svoje. Kako jo vidijo najmlajši, so povedali tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor.
Kava ali čaj, za otroke sploh ni pravo vprašanje, kot boste lahko slišali. Za odrasle pa že, kot pravijo učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
April velja za muhast mesec, kar zadeva vreme. Zato vremenoslovci najbrž nimajo lahkega dela. Kaj sploh dela vremenoslovec, je smo vprašali tretješolce z OŠ Kolezija v Ljubljani.
Biti zaljubljen je lepo. Takrat občutimo veliko srečo in neizmerno privlačnost do osebe, ki nam je ''zmešala glavo''. Ljubezen nas kdaj pripravi tudi do tega, da naredimo kakšno stvar, ki je drugače ne bi naredili nikoli. Kako in zakaj pa se sploh zaljubimo, so povedali otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.
Rojstni dan je za vsakega od nas prav poseben dan. Čeprav smo z njim vsako leto starejši pa je to obenem priložnost, da se poveselimo v družinskem krogu in s prijatelji. Kako svoj rojstni dan praznujejo tretješolci iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj in česa na rojstnodnevni zabavi ne sme manjkati, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Doma pridelana zelenjava, zelišča, sadje – vse to je pravo razkošje! Še posebej ob zavedanju, da je hrana vse dražja pa tudi vse bolj osiromašena hranil ali celo zastrupljena zaradi invazivnih gnojil. Domači vrt, če je le možno, se sliši kot odlična rešitev za samopreskrbo družin in posameznikov. O tem, ali bi imeli svoj vrt, smo se pogovarjali z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Avtorica oddaje je Liana Buršič.
Menda je samostojnost tudi odgovornost. Zato bi lahko vprašanje o tem, kaj samostojnost pravzaprav je, imelo zelo veliko različnih odgovorov. Pomeni to, da si najmlajši že upajo biti sami doma, ali da znajo nekaj sami skuhati? O samostojnosti in tem, kaj menijo, da pomeni biti samostojen, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Jurija Vege Moravče.
Še ne tako dolgo nazaj so šolarji zelo radi povedali, da sta njihova najljubša predmeta - odmor in malica. Razigrano, a ne v šali:) No, tokrat so drugošolci z ljubljanske OŠ Ledina Liani Buršič povedali drugače, o svojih najljubših predmetih.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
6.45 je ura in tako kot odrasli se počasi tudi otroci pripravljajo na nov dan v vrtcu ali šoli. Drugošolci Ema, Amadeja, Vid, Marko, David, Lara in Naida iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta pravijo, da v šolo zelo radi hodijo in to prav vsak dan. Ne verjamete? Prisluhnite jim. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Oh ja, ta digitalna, informacijska doba! Tako zanimiva in navdihujoča pa hkrati tako odmikajoča od preprostih, potrebnih drobnarij analognega vsakdana. Med tistimi ”nujnostmi”, ki jih je prinesla, je tudi telefon. Zakaj ga zares potrebujemo in ali je res nepogrešljiv? Liana Buršič se je pogovarjala z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Ledina.
Največ ljudi na svetu govori, pričakovano, mandarinščino oz. kitajščino, več kot 830 milijonov. Španščina je materni jezik 400 milijonov ljudi, angleščina pa okoli 330 milijonom ljudi. Če bi pogledali vrstni red glede na to, koliko ljudi uporablja nek jezik, pa bi se angleščina seveda znašla tik pod vrhom ali pa celo na njem. Ali število govorcev nekega jezika kaj pomeni tretješolcem, boste izvedeli v rubriki Dobro jutro, otroci. Učenci OŠ Hudinja iz Celja so povedali, katerega tujega jezika bi se radi naučili in zakaj.
V svetu večopravilnosti ljudje pozabimo na nujen sestavni del dobrega počutja in zdravja – počitek. Kaj to sploh je? Še vemo? K sreči, mladi še. Liana Buršič se je o počitku pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina.
Kakšen bi bil urnik za tretji razred, če bi ga sestavljali učenci sami? Odgovarjajo tretješolci z OŠ Hudinja iz Celja.
Naši mladi sogovorniki z OŠ Šmartno pri Litiji imajo doma že kar nekaj domačih živalih, bomo slišali v rubriki Dobro jutro, otroci. Izvedeli pa smo tudi, kdo skrbi zanje in katero domačo žival si tretješolci še želijo imeti …
Čeprav so še daleč od trenutka, ko bodo imeli volilno pravico, si znajo tudi otroci predstavljati, kako se vodi državo. A njihove ideje o tem, katerim vrednotam bi v svojem razvoju morala slediti država, se zelo razlikujejo od dejanskega stanja. Kako bi sami vodili državo, če bi imeli to možnost, so povedali otroci z Osnovne šole Rakek.
Količino dela je treba, če se le da, prilagajati. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da se tega nabere preveč. To velja tako za tiste, ki hodijo v službo, kot tudi za otroke v šoli. Testi, spraševanja, premalo časa za igro … Kar nekaj debat je že bilo odprtih glede te tematike, končnega odgovora o tem, ali so otroci zares preobremenjeni, pa še niso oblikovale. O tem, kaj preobremenjenost pomeni za osnovnošolce, so govorili učenci Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.
Neveljaven email naslov