Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


25.03.2019

Materinski dan

Mama je tista oseba, ki je vedno z nami, nas bodri, podpira, pomaga vstati, ko pademo, nam prisluhne, ko nam je težko … Danes je 25. marec, dan, ki je posvečen mamam, poseben dan, ko jim lahko izkažemo pozornost z objemom in jim povemo, da jih imamo radi. Lahko jim podarimo tudi kakšno malenkost, kaj izdelamo, podarimo rožico ali zrecitiramo pesmico in jim tako pričaramo nasmeh na obraz. Drugošolci David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta imajo kar nekaj dobrih nasvetov, kako lahko danes presenetite in razveselite svoje mamice. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


22.03.2019

Prišla je pomlad

Pa je končno prišla v naše kraje tudi koledarska pomlad – s toplimi sončnimi žarki, glasnim ptičjim petjem, drobcenimi marjeticami, zvončki in trobenticami … Otroci so jo nestrpno pričakovali in so jo zelo veseli, saj se s pomladjo prebuja vsa narava. Ema, Naida, Lara, Amadeja, Marko, Vid in David iz 2.a razreda OŠ Franca Rozmana Staneta so se o pomladi pogovarjali s Tadejo Bizilj.


21.03.2019

O ličenju

Narava se že tako lepo zaljša, da nam je resnično lahko v navdih. Četudi naravna lepota naših obrazov povsem zadostuje, jo dekleta in ženske rade tudi poudarijo z ličenjem. Da bi bile privlačnejše? Da bi skrile kakšno nepopolnost? Hm, zakaj se pravzaprav ličimo? Liana Buršič se je o tem pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina – z Emo, Leni, Gabrijelom, Kajo, Ivanom, Stianom in Juretom.


20.03.2019

Postaviti se drug za drugega

Vragolije kdaj pa kdaj ne gredo povsem po načrtu in takrat je potrebno hitro skovati načrt, kako uiti oštevanju staršev, ali pa se je skupaj treba zoperstaviti vrstnikom oziroma kdaj tudi starejšim. Več glav več ve, zato je pomoč sestre ali brata še kako dobrodošla, marsikdaj kar odločilnega pomena. Kako se sestre in bratje postavijo drug za drugega, so povedali otroci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.


19.03.2019

Turisti

Čeprav se zdi, da je vreme prekrižalo načrte popotnim, pa smo vendarle le še nekaj odprtih popkov stran od začetka turistične sezone. V skladu z definicijo Svetovne turistične organizacije je turist vsaka oseba, ki potuje vsaj okoli 80 km od kraja stalnega prebivališča. Kaj pa pravijo mladi, kdo je turist? Ljuba Sušanj se je pogovarjala z otroki z OŠ Koper.


18.03.2019

Če bi otroci pričarali pomlad ...

Vsake oči imajo svojega malarja, zato zdajle prisluhnimo, kakšno pomlad bi pričarali tretješolci iz Šmartna pri Litiji.


15.03.2019

Življenje nekoč

Včasih je bilo vse drugače – to velikokrat slišimo od starejših, naših babic, dedkov. Povedo nam, da ni bilo računalnikov in drugih elektronskih naprav, da so se otroci več družili zunaj, tudi šolske torbe niso bile tako težke, prosti čas pa so raje kot za številne dejavnosti izkoristili za igro. David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske Osnovne šole Franca Rozmana Staneta so Tadeji Bizilj povedali, kako sami razmišljajo o življenju v preteklost – kakšno je bilo in kaj vse so takrat počeli … Prisluhnimo jim.


14.03.2019

Najljubši instrumenti

Glasba lahko olajša srčno napetost in odžene temačno razpoloženje, kako velika je v svojem izrazu pa je že davno tako slikovito povedal prav tako veliki Shakespeare – da je nič manj kot hrana ljubezni. Ko je Liana Buršič otroke iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina spraševala po njihovih najljubših instrumentih, so za odgovore uporabili najimenitnejšega in najmočnejšega med njimi – svoj glas.


13.03.2019

Obrnjena vloga staršev in otrok

Otroštvo večinoma s seboj nosi brezskrbnost, nagajivost in igrivost, a so te marsikdaj tudi omejene. Če drugega ne – s strani staršev. In kako bi lahko otroci njihove ukaze ali navodila prinesli naokoli? Morda tako, da bi se s pomočjo čarobne palice vloge staršev in otrok naenkrat obrnile. Kako bi bilo, če bi starši naenkrat postali otroci in otroci starši, so povedali otroci z Osnoven šole Rakek.


12.03.2019

Kaj je gledališče

Svet gledališča je pisan in zanimiv, za otroke še prav posebej mamljiv. Sploh, če so na odru lutke ali otrokom najljubši pravljični liki. Z njimi najmlajši lahko odidejo raziskovat nove svetove, precej drugačne kot so tisti, ki jih lahko vidijo na zaslonih v risankah ali filmih. O tem, kaj je gledališče in kaj se tam počne, se je Ljuba Sušanj pogovarjala z otroki z Osnovne šole Koper.


11.03.2019

Če bi imel nevidni plašč ...

Ste že razmišljali o tem kaj bi storili, kam bi šli, če bi imeli plašč, ki vas naredi nevidnega? O tem razmišljajo tretješolci iz OŠ Hudinja.


08.03.2019

Punce proti fantom

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


07.03.2019

Najljubša igrača

Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..


07.03.2019

Najljubša igrača

Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..


05.03.2019

Imate kaj za pusta hrusta?

Tolikokrat slišimo, da ljudje nosimo maske vsak dan, nekateri jih ne snamejo vse življenje in da je pustni čas pravzaprav le trenutek, priložnost, da z masko, likom v katerega se oblečemo, vstopimo le pokažemo svoj pravo nrav. Ali pa vsaj željo. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih pustnih maskah, kakšne si bodo nadeli in zakaj …


06.03.2019

Stvari brez katerih ne bi mogli živeti

Ne glede na to, kaj vse in koliko imamo, bi vedno želeli imeti še več. A vendar se materialne stvari mnogokrat ne izkažejo kot najpomembnejše v življenju. Kar so v tokratnem pogovoru izpostavili tudi osnovnošolci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Z njimi smo se pogovarjali o stvareh, brez katerih ne bi mogli živeti.


04.03.2019

Če bi bil literarni ali filmski junak ...

Nov delovni in šolski teden je pred nami, jutri sledi še pustni torek, zato smo se z učenci iz OŠ Šmartno pri Litiji pogovarjali o njihovih literarnih in filmskih junakih. Večina se navdušuje nad znanimi filmskimi junaki, le malo pa se jih zgleduje po likih iz knjig.


01.03.2019

Ko bom velik ...

Že najmlajši razmišljajo o tem, kaj bodo po poklicu, ko odrastejo. Nekateri bi radi oblekli uniformo gasilca ali policaja, drugi sanjajo, da bodo stali na odru kot igralci ali pevci. Kaj si želijo postati in kako razmišljajo o poklicih, so Tadeji Bizilj povedali Gael, Iza, Veno in Tamer iz Osnovne šole Angela Besednjaka iz Maribora.


28.02.2019

Umetnost in otroci - dobra druščina

Kako oropan mnogoterih izrazov človeške ustvarjalnosti, duha, bi bil svet, če ne bi bilo umetnosti in umetnikov! Ne vem, če veste a - Jim Carrey, slavni kanadsko-ameriški igralec, ki ga večinoma poznamo po komičnih vlogah, je tudi odličen likovni ustvarjalec – slika, riše in kipari. In tako slikovito, resničnostno je povedal - da je umetnost dokaz, da radi živimo. Kako zelo radi živijo in ustvarjajo mladi, tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja, boste lahko slišali zdajle. Z Liano Buršič so se pogovarjali o tem, katera umetnost jim je najbližje, kateri umetniki so jim ljubi pa tudi - kakšni umetniki si želijo postati sami …


26.02.2019

Filmi ali risanke?

Čeprav je filmska ena najmlajših umetnosti, pa vsebuje tako raznolik spekter vsebin, ki posnemajo življenje samo, da ni prav nič nenavadno, da je gledanje filmov ena najbolj priljubljenih oblik zabave oziroma, da je filmska umetnost ena najbolj degustiranih. Potemtakem ne čudi niti obilje debat ob spremljanju prireditve podelitve oskarjev. Oskar je sicer vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. No, filmski lavreati so znani že od včeraj, ni pa znano kaj je ljubše mladim – filmi ali risanke? In kakšne najraje gledajo ter zakaj … Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja.


Stran 22 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov