Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Jedrska energija je lahko še kako koristna – poganja jedrsko elektrarno in nas posledično oskrbuje z elektriko. A jedrsko energijo, kot je pokazala zgodovina, lahko človeštvo uporabi tudi v manj plemenite namene. Takrat se zgodi atomska bomba .. Kaj jo poganja in od kod pravzaprav pride? Razmišljajo prvošolci Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško.
Marsikateri otrok si tudi po zaslugi številnih kuharskih oddaj, nekoč, ko odraste, želi imeti glavno besedo v kuhinji. Delo kuharja je zelo raznoliko, pripraviti mora jedi po naročilu ali za načrtovane menije, pri pripravi pa upoštevati okus, nasitnost in prijeten videz jedi. Kuhar je odgovoren, iznajdljiv, ustvarjalen in ima smisel za delo z ljudmi. Pri delu je zbran, miren in ima dober pregled nad tem, kakšna hrana je za posamezne priložnosti najbolj primerna, zdrava in okusna. Tadejo Bizilj je zanimalo, kako si poklic kuharja predstavljajo tretješolci Lenart, Donej, Luka, Benjamin, Jakob in Vito z Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje.
Po podatki raziskave Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za leto 2018 pošto enkrat do trikrat na mesec obišče 50 odstotkov prebivalcev naše države, a ob tem izpostavljajo, da trend pogostnosti obiskovanja pošte pada. Ob svojih obiskih poštnih poslovalnic povprečni državljan odda do dve pismi, prejme pa jih od pet do devet. Le sedem odstotkov vključenih v raziskavo je takih, ki pošto obiščejo večkrat tedensko. S poštnimi storitvami pa je zadovoljnih nekaj manj kot 70 odstotkov anketirancev. Ob današnjem svetovnem dnevu pošte smo o poštnih storitvah z otorki, ki obiskujejo Osnovno šolo Horjul, govorili tudi mi. Alešu Ogrinu so povedali, kaj vse oddajo v poštni nabiralnik in katera je bila zadnja pošiljka, ki so jo dobili.
Čeprav na splošno velja, da s starostjo pride tudi modrost, nam bodo v petkovi rubriki Dobro jutro, otroci nasvete dajali najmlajši. Tokrat smo jih vprašali, katere domače živali imajo in kako moramo zanje skrbeti. Prisluhnite njihovim modrim predlogom!
O Španiji se zadnje dni v medijih veliko govori zaradi obsodbe katalonskih politikov, nas pa je zanimalo, kaj o tej državi na Iberskem polotoku vedo otroci. In ugotovili smo, da ne tako malo ...
V medijih nenehno govorimo o gospodarski rasti, zato smo tretješolce vprašali, ali oni vedo, kaj je to?
»Dober učitelj je boljši kot poln sod knjig«, pravi kitajski pregovor. Z učiteljskim poklicem se v svojem življenju sreča praktično vsakdo. Z učitelji smo v stiku kot otroci, saj od njih prevzemamo nova znanja, nato pa se z njimi srečujemo tudi kot starši otrok, ki obiskujejo šolo. Vsak od nas se zagotovo spomni svojega najljubšega učitelja pa tudi tistega, zaradi katera je preživel največ ur za šolskimi knjigami in zvezki. Kako o tem poklicu razmišljajo tretješolci Vito, Jakob, Benjamin, Luka, Donej in Lenart z OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, je zanimalo Tadejo Bizilj. Učitelj je res, kot so najmlajši povedali, oseba, ki mora biti zrela in odgovorna, saj mora biti učencem v vzgled. Komunikativnost, želja po pridobivanju novih znanj, sposobnost vživljanja v otroka, kreativnost in motiviranost za delo z otroki so tiste lastnosti, ki naj bi jih imel vsak dober učitelj. Cilj učiteljskega poklica pa je, da otrok postane samostojen, komunikativen, ustvarjalen, vedoželjen, ima pozitivno samopodobo in se zaveda svoje potrebe po gibalni aktivnosti.
Večnostna vprašanja so nekatera, mnoga, in nanje ni enoznačnih pa niti enakih odgovorov. Eno takšnih je tudi to - kaj je bolj pomembno, glas ali stas? Liana Buršič se je pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Kaj otroci vedo o naši sosednji državi? O Avstriji so razmišljali otroci z Osnovne šole Pragersko.
Ob torkih zjutraj v naši rubriki Dobro jutro, otroci, spoznavamo poklice skozi otroške oči. Čeprav poklica ribiča ravno ne moremo šteti med najbolj povprečne in pogosto izbrane pa je njegovo delo vendarle zanimivo in tudi zahtevno. Poklic ribiča bi najlažje opisali takole: obsega lovljenje rib na odprtem morju, ribič pa skrbi tudi za vzdrževanje opreme, potrebne za lov, kamor sodijo: ribiška barka, trnki, mreže in ostala oprema. S Tadejo Bizilj so o tem, kaj vse počne ribič, razmišljali tretješolci Dora, Fiona, Lucija, Ana, Tin in Tilen z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper. Ja, poklic ribiča je res lahko tudi nevaren, zelo pozorni morajo biti pri dvigovanju ulova na ladjo, saj jih le-ta zaradi neprevidnosti lahko poškoduje. Nevarnost jim preti tudi, ko jih na odprtem morju zaloti neurje, prav tako pa morajo biti previdni pri delu na ladji, saj so na palubi pogosto spolzka tla.
Prvi teden v oktobru je že tradicionalno Teden otroka, kar pomeni, da se bo za otroke do nedelje dogajalo marsikaj zanimivega. Letošnja tema projekta Zveze prijateljev mladine Slovenija so sicer otrokove pravice, nas pa je zanimalo, ali najmlajši otroci iz Logatca vedo, kaj je teden otroka.
Vsi imamo radi zgodbe. Mnogi se vsak večer potopijo v knjige, drugi prisegajo na filme, najmlajšim pa so najljubše pravljice – kakšne in kako pridejo do njih, smo vprašali otroke iz Logatca.
Ni ga človeka na tem svetu, ki ne bi doživljal stiske, občutil strahu, negotovosti. Tudi mlade skrbi. Prisluhnite jim. Liana Buršič se je pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Nizozemski optik Hans Lippershey je izdelal prvi uporabni daljnogled in ga na današnji dan leta 1608 patentiral. Patenta mu niso priznali, dobil je le nagrado za vse poznejše kopije svoje konstrukcije. Daljnogled je z leti postal nepogrešljiv pripomoček na številnih področjih, zelo radi pa ga pri igri uporabljajo tudi otroci. O tem, kaj vse bi si ogledali skozi daljnogled in zakaj je ta optični pripomoček uporaben, se je Aleš Ogrin pogovarjal z osnovnošolci iz Horjula.
Ob torkih zjutraj bomo od danes naprej v rubriki Dobro jutro, otroci spoznavali poklice skozi otroške oči. Ker je konec tega tedna, točneje v petek, 4. oktobra, svetovni dan živali, bomo v naslednjih minutah ugotavljali, kaj počne veterinar – Tadeja Bizilj se je o tem poklicu pogovarjala z Lucijo, Ano, Tinom, Tilnom, Fiono, Ano in Doro z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper. Veterinar je sicer tako kot so najmlajši iz Kopra povedali res zdravnik za živali, ki opravlja preventivne zdravstvene preglede, zdravi živali zaradi poškodb in jim pomaga, ko kotijo. Njegova naloga je tudi zaščita živali pred nalezljivimi in drugimi boleznimi, skrbi za higiensko ustreznost živil, krmil in vode za napajanje živali, pri svojem delu pa uporablja preproste diagnostične pripomočke, zdravila, vakcine in druga zaščitna sredstva ter kirurški pribor. Pri veterinarjevem delu je pomemben odnos do človeka, saj mora komunicirati z lastnikom živali. Pri tem je bistveno tudi to, da zna ravnati z vsemi živalmi in da se jih ne boji.
Otroci izraza podnebna pravičnost ne poznajo, vedo pa prav dobro, kateri vremenski pojavi človeku povzročajo težave in so zanj nevarni.
Vsak od nas ima kakšno stvar, kak obred, ob katerem se počuti dobro, celo izpolnjeno in ga prav nikoli ne izpusti. Liana Buršič se je o tem pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
26. september je danes, dan, ko praznujemo jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujamo učenje jezikov. Na pobudo Sveta Evrope od leta 2001 dalje vsako leto na današnji dan praznujemo evropski dan jezikov. Na svetu sicer obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori več kot 7 milijard ljudi. Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina. Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Sledita angleški in španski jezik ter hindujski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški. O jezikih boste sicer lahko še več slišali v pogovoru z mladimi v naši mladinski oddaji Hudo! v soboto po 9h, zdaj pa prisluhnimo, katere tuje jezike že dobro poznajo Ana, Fiona, Lucija, Dora, Tin in Tilen, tretješolci z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper.Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Če bi se vrnili na današnji dan pred 526 leti, bi lahko v slovo pomahali Krištofu Kolumbu, ki se je takrat odpravil na svojo drugo pot proti Ameriki. Na enak datum, vendar 20 let pozneje, pa je Vasco Nunez de Balboa [Vasko Núnjez de Balboa] odkril vzhodni rob Tihega oceana. Morjeplovci so se takrat z majhnimi ladjami odpravljali na izredno nevarna potovanja, za katera nikakor nismo mogli vedeti, ali bodo uspešna, še manj, če jih bodo sploh preživeli. Aleš Ogrin se je z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Horjul, ob obletnici teh dveh dogodkov pogovarjal, kako so se raziskovalci pred temi dolgimi leti odpravljali na svoja raziskovanja še neodkritega sveta.
Strokovnjaki že od nekdaj poudarjajo pomen bosonoge hoje za zdrav razvoj stopal. A v varnem objemu vsakršne obutve, so se naša stopala krepko razvadila in postala sila občutljiva. Pomislite samo na bosonogo hojo ob morski obali, posuti z drobnim kamenjem ali skalovjem – ni najbolj prijetna, dasiravno blagodejna za stopala, kajne? Kaj pa otroci, radi hodijo bosi? Liana Buršič se je pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Neveljaven email naslov