Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brkata zapeljivka

13.04.2017

Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.

Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5000 leti. Male mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo rjoveti, a lahko mijavkajo in predejo.

Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo s hrbta na trebuh v manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu ogromno pripomore zelo razvit vestibularni aparat (čutilo za ravnotežje), ki bi ga po učinkovitosti lahko primerjali z giroskopom. Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor, zgradba njene hrbtenice, ki deluje kot vzmet, pa poskrbi, da je padec čim bolj ublažen. Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe spodnjega dela telesa in nog. Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri večjih višinah, saj imajo tako dovolj časa, da se odzovejo.

Kot odličen lovec mora imeti mačka tudi zelo razvit sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem pa nizke tone slišijo slabše. V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake (vibrisi) imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem in jim pomagajo pri izogibanju oviram.

V pozni egipčanski dobi je boginja Bastet spremenila svojo podobo. Do takrat so jo namreč upodabljali kot žensko z mačjo glavo, v poznejšem obdobju pa so jo prikazovali kot mačko v celoti. Za Egipčane je bila podoba milosti in bogov, zato so tudi mačke po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za čaščenje mačk je bilo dejstvo, da so lovile glodavce, ki so povzročali škodo na poljščinah.

Kaj o teh brkatih zapeljivkah vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa lahko slišite v oddaji.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Brkata zapeljivka

13.04.2017

Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.

Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5000 leti. Male mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo rjoveti, a lahko mijavkajo in predejo.

Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo s hrbta na trebuh v manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu ogromno pripomore zelo razvit vestibularni aparat (čutilo za ravnotežje), ki bi ga po učinkovitosti lahko primerjali z giroskopom. Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor, zgradba njene hrbtenice, ki deluje kot vzmet, pa poskrbi, da je padec čim bolj ublažen. Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe spodnjega dela telesa in nog. Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri večjih višinah, saj imajo tako dovolj časa, da se odzovejo.

Kot odličen lovec mora imeti mačka tudi zelo razvit sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem pa nizke tone slišijo slabše. V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake (vibrisi) imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem in jim pomagajo pri izogibanju oviram.

V pozni egipčanski dobi je boginja Bastet spremenila svojo podobo. Do takrat so jo namreč upodabljali kot žensko z mačjo glavo, v poznejšem obdobju pa so jo prikazovali kot mačko v celoti. Za Egipčane je bila podoba milosti in bogov, zato so tudi mačke po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za čaščenje mačk je bilo dejstvo, da so lovile glodavce, ki so povzročali škodo na poljščinah.

Kaj o teh brkatih zapeljivkah vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa lahko slišite v oddaji.


30.09.2020

Kako deluje podmornica

Američani so na današnji dan leta 1954 svetu predstavili prvo jedrsko podmornico. Poimenovali so jo Nautilus. Dolga je bila nekaj manj kot 98 metrov, široka skoraj 9 metrov, posadka pa je štela 105 članov. Danes seveda ni več v aktivni sestavi, ohranjena je kot muzej. Čeprav Slovenija svoje podmornice nima in tudi kakšne druge tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec še niso videli v živo, so povedali, kako podmornice delujejo in kaj vse bi z njimi lahko raziskovali.


29.09.2020

Frizer

Ste se danes že počesali? Si sicer vsako jutri vzamete čas in uredite svojo pričesko ali se od doma odpravite kar skuštrani in nepočesani? Tretješolci iz OŠ Notranjski odred Cerknica so Tadeji Bizilj povedali, da svoje lase najraje zaupajo kar frizerju. Kako pogosto gredo na obisk tja in kaj vse po njihovo frizer počne, slišimo v naslednjih minutah.


28.09.2020

Biti hraber kot lev

Vsak se kdaj znajde v situaciji, ko mu je težko ali ko ga je strah, čeprav se najde tudi kdo, za katerega velja, da je neustrašen, da je hraber kot lev. In prav o tem izrazu smo se pogovarjali s tretješolci na OŠ Notranjski odred Cerknica.


26.09.2020

Izbor najbolj iskrivih izjav tega tedna

V tem tednu smo skupaj z najmlajšimi iskali pot iz slepe ulice, kuhali kosilo za vse učence na šoli, se razgibavali in dajali nasvete, kako se naučiti voziti kolo. Hudomušnih izjav v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci zato ni bilo malo. Izbor izjav otrok iz Cerknice, Polskave, Kranja in Novega mesta.


25.09.2020

Kako se naučimo voziti avto?

Vožnje z avtom se lahko naučimo na različne načine: lahko nas naučijo starši, lahko poskusiš sam ali pa opazuješ druge. Ko bodo veliki naši sogovorniki z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava vozili, bo njihov najljubši del vožnje poslušanje glasbe in beg pred starši.


24.09.2020

Zakaj se mora telo gibati?

V teh, pretežno sedečih časih, je gibanje lahko pravi blagoslov za telo in duha. Tako da vprašanje, zakaj se mora telo gibati, ki ga je Liana Buršič zastavila tretješolcem z OŠ Matije Čopa iz Kranja, res ni bilo pretežko. Odgovori pa so dobra popotnica dnevu.


23.09.2020

Kako za rekreacijo skrbijo vrtičkarji?

Danes je 23. september, naš nov državni praznik, dan slovenskega športa. Zdrav odnos do rekreacije in športnih aktivnosti se začne že v otrostvu, kar dobro vedo v vrtcu Pedenjped v Novem mestu. O tem smo se prepričali v pogovoru z otroki iz skupine Zmaji.


22.09.2020

Šolski kuharji

Pravi čas je zdaj, da tudi v današnjem jutru na Prvem prisluhnemo našim najmlajšim bistrim glavam in njihovim razmišljanjem. Marsikateri otrok si tudi po zaslugi številnih kuharskih oddaj, nekoč, ko odraste, želi imeti glavno besedo v kuhinji. Delo kuharja je zelo raznoliko, pripraviti mora jedi po naročilu ali za načrtovane menije, pri pripravi pa upoštevati okus, nasitnost in prijeten videz jedi. Tadeja Bizilj bo skupaj s tretješolci iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica v naslednjih minutah pogledala v šolsko kuhinjo in preverila, koga tam najdemo in kaj vse se tam dogaja.


21.09.2020

Slepa ulica

Večkrat se nam zgodi, da zaidemo v slepo ulico. Seveda ne govorimo le o prometu, temveč tudi o tem izrazu tudi v prenesenem pomenu. Pa ga poznajo tudi najmlajši? O tem z otroki iz Cerknice.


19.09.2020

Najbolj iskrive izjave tedna

V najbolj iskrivih izjavah tega tedna, so osnovnošolski otroci razmišljali o tem, kaj pomeni odstop, kakšno je delo knjižničarke, kaj je ozon in kaj so virusi, v mislih pa so se podali tudi med jesenske pridelke. Njihova razmišljanja je s pomočjo kolegov zbrala Liana Buršič


18.09.2020

Kaj narediti z jesenski sadeži?

Bliža se jesen, dela na vrtovih, njivah in v sadovnjakih pa še zdaleč ni konec ... Kako pa imajo svoj vrt urejen tisti, ki živijo v mestu? In kaj svetujejo, da naredimo z jesenskimi sadeži? O tem smo se pogovarjali z ljubljanskimi tretješolci.


17.09.2020

Kaj je virus?

Toliko govora o virusih zadnje mesece, pa se še vedno zdi, da je toliko neznank. Že mogoče, da je to pogosta debata med odraslimi, a otroke redko kdo vpraša za mnenje. Liano Buršič je zanimalo, če tretješolci z OŠ Matije Čopa Kranj vedo, kaj je virus in kako se obnaša?


16.09.2020

Ozonska plast

Danes je mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Ta se je nedavno žal spet stanjšala, tako da razlogov za praznovanje ni veliko. Nas pa ta podatek lahko vzpodbudi k temu, da tudi sami razmislimo, kako lahko pripomoremo k temu, da nas bo ozonska plast ščitila pred škodljivimi žarki. O tem, če vedo, kaj je ozonska plast, smo se pogovarjali z udeleženci Inkluzivnega tabora zdravja, športa in zabave Gibaj in zmagaj.


15.09.2020

Delo knjižničarke

Torkove rubrike Dobro jutro, otroci bodo v tem šolskem letu namenjene spoznavanju poklicev. Z najmlajšimi bomo tako razmišljali, katere poklice in službe najdemo v različnih ustanovah, kakšne uniforme morajo imeti ljudje, ki opravljajo nek poklic, kakšne pripomočke in nenazadnje kakšno znanje, da so pri svojem delu uspešni. V naslednjih minutah bomo s tretješolci iz Osnovne šole Notranjskega odreda Cerknica zavili v šolsko knjižnico in skozi njihove oči odkrivali delo knjižničarke. Z otroki se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


14.09.2020

Kako si otroci razlagajo besedo odstop?

Beseda minulega tedna je gotovo odstop, povod zanjo pa seveda umaknitev Aleksandre Pivec z mesta predsednice stranke Desus. Medtem ko odrasli razlage te besede ne potrebujemo, nas je zanimalo, kako jo razumejo najmlajši ...


12.09.2020

Tedenski aktualni DJO

Šolarji so zdaj že dobro zakorakali v novo šolsko leto – prve domače naloge so že narejene, prvi datumi preverjanj znanj že postavljeni. Ekipa Programa za mlade se je z radijskim mikrofonom v tem tednu z najmlajšimi poslušalci pogovarjala o dolgem jeziku, poklicu učitelja pa o srcu, športu in koronavirusu. Prisluhnimo njihovim najbolj iskrivim izjavam. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.


11.09.2020

Kako se zaščitimo pred koronavirusom

Koronavirus je v preteklih mesecih povzročil kar nekaj težav. Otroci so preteklo šolsko leto končali za računalniki v svoji sobi, letošnje pa nadaljujejo za šolskimi klopmi ob številnih ukrepih, ki preprečujejo širjenje novega korona virusa. Gašper Stražišar je tako povprašal tretješolce iz Osnovne šole Trnovo, kako morajo poskrbeti zase in druge, oziroma kako se morajo zaščititi, da preprečijo širjenja novega korona virusa. Vprašal jih je kakšna so nova pravila druženja na šoli in ali jih pridno upoštevajo. Tudi med samim snemanjem prispevka so otroci sedeli na primerni razdalji 1,5 metra. Njihovi nasveti so namenjeni vsem osnovnošolcem in dijakom, pa tudi staršem in učiteljem. Da so maske, razkužila in varnostna razdalja naša nova realnost, se otroci zelo dobro zavedajo.


10.09.2020

Najpomembnejše je srce

Začenjamo s četrtkovimi tematskimi nizi oddaj Dobro jutro, otroci - o telesu, zdravju in počutju. Za premiero smo seveda izbrali, tako so ugotovili tudi učenci tretjih razredov kranjske OŠ Matije Čopa, prvaka in vodjo vseh ključnih procesov v telesu in tudi medčloveških odnosov - srce.


07.09.2020

Imeti dolg jezik

Počitnice in poletje so najbrž pri nas vseh spodbudili večjo sproščenost in manj discipline, a v šoli se bo treba zelo hitro navaditi na red in lepo vedenje. Tisti z dolgimi jeziki najbrž ne bodo daleč prišli ... Vsaj če s tem mislimo na tiste, ki veliko opravljajo in ki so odrezavi ... Pa najmlajši sploh vedo, kaj pomeni imeti dolg jezik?


09.09.2020

O športu in taboru

Danes je poseben dan za nogometni svet, saj kar dva pomembna nogometaša praznujeta rojstni dan. Leta 1961 se je rodil selektor slovenske nogometne reprezentance in nekdanji igralec Matjaž Kek, leta 1985 pa se je rodil igralec Real Madrida Luka Modrič. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, smo udeležence Inkluzivnega tabora zdravja, športa in zabave Gibaj in zmagaj vprašali, kateri športi so jim najbolj všeč. Izvedeli smo, da to ni le nogomet.


Stran 8 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov