Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba). Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk. Anura izvira iz grščine in pomeni »brez repa«.
Na jedilniku odraslih dvoživk se znajdejo razne žuželke, polži, pajki, deževniki … Pri prehranjevanju si na žalost ne morejo pomagati s pecljatimi zobmi, saj so zelo krhki, zato plen pojedo v enem kosu. Nekatere žabe si svoj slasten zalogaj ulovijo kar z iztegljivim in lepljivim jezikom. Ličinke dvoživk imajo majhne zobce, med katere se ujamejo razne alge, odmrle rastline in živali.
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle, pile so in pele,
rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak …
Kot pripoveduje pesmica, žabe glasno oznanjajo čas parjenja, običajno spomladi, s svojim značilnim oglašanjem. Regljajo le žabji mladeniči, da privabljajo samice. Žabji samec zleze na samičin hrbet in jo objame s sprednjima nogama. Nato samica v vodo odloži jajčeca, ki jih samec sproti oplaja. Skupku jajčec s sluzjo pravimo mrest. Iz oplojenih jajčec se v vodi razvijejo ličinke (paglavci), ki imajo v notranjosti telesa škrge in plavuti podoben rep. Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, razvijejo se pljuča, namesto repa zrastejo noge in mladi žabec ali žaba se lahko poda kopenskim dogodivščinam naproti.
V oddaji oziroma posnetku pa lahko slišite kaj o žabi vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice, krastače,česnovke, rege, rjave žabe ter zelene žabe. Kako pa jih vidijo otroci? Liani Buršič so jih orisali učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba). Žabe (znanstveno ime Anura; imenovane tudi brezrepe dvoživke, brezrepi krkoni ali kratko brezrepci) so največja in najbolj znana skupina dvoživk. Anura izvira iz grščine in pomeni »brez repa«.
Na jedilniku odraslih dvoživk se znajdejo razne žuželke, polži, pajki, deževniki … Pri prehranjevanju si na žalost ne morejo pomagati s pecljatimi zobmi, saj so zelo krhki, zato plen pojedo v enem kosu. Nekatere žabe si svoj slasten zalogaj ulovijo kar z iztegljivim in lepljivim jezikom. Ličinke dvoživk imajo majhne zobce, med katere se ujamejo razne alge, odmrle rastline in živali.
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle, pile so in pele,
rega, rega, reg, kvak, kvak, kvak, kvak …
Kot pripoveduje pesmica, žabe glasno oznanjajo čas parjenja, običajno spomladi, s svojim značilnim oglašanjem. Regljajo le žabji mladeniči, da privabljajo samice. Žabji samec zleze na samičin hrbet in jo objame s sprednjima nogama. Nato samica v vodo odloži jajčeca, ki jih samec sproti oplaja. Skupku jajčec s sluzjo pravimo mrest. Iz oplojenih jajčec se v vodi razvijejo ličinke (paglavci), ki imajo v notranjosti telesa škrge in plavuti podoben rep. Ob koncu preobrazbe škrge zakrnijo, razvijejo se pljuča, namesto repa zrastejo noge in mladi žabec ali žaba se lahko poda kopenskim dogodivščinam naproti.
V oddaji oziroma posnetku pa lahko slišite kaj o žabi vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Osnovnošolci s Pragerskega veliko svojega prostega časa preživijo z družinskimi člani in jim včasih tudi ponagajajo. Najpogosteje jezijo svoje starše, za potegavščine pa uporabljajo tudi plišaste igrače. Najmanj jim dišijo pospravljanje, učenje in dolgočasna hišna opravila.
Danes je 1. april, dan, ko so dovoljene najrazličnejše norčije in potegavščine. Ta neuradni praznik sicer izvira iz 18. stoletja, ko se je dvorni norček pošalil iz francoskega kralja Ludivka XIV. Kako se bodo na današnji dan pošalili iz vseh okoli sebe in katere so njihove najljubše šale, so Alešu Ogrinu, še preden so se šole zaprle, povedali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Izbor najboljših izjav tega tedna, ko so najmljaši razmišljali o tem, kaj je gospodarska rast, kaj dela natakar in kako mamico razveseliti na materinski dan.
Čas je za potep. Ne gremo sicer daleč, za slabi dve minuti se boste z oddajo Dobro jutro, otroci namreč preselili v Italijo. Učence z OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec smo vprašali, kaj vse vedo o tej državi. Oddaja je bila posneta že pred težavami z epidemijo.
Danes je materinski dan. Čeprav bo zaradi razmer zunaj vsaj do nekaterih daril težje priti, imajo najmlajši še vedno veliko idej o tem, kako bodo razveselili svoje mame. Te ideje so nam – še pred zaprtjem šol – zaupali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Čeprav so v teh dneh restavracije in lokali zaprti in so vsi tamkajšnji delavci, od natakarjev do kuharjev doma pa smo še pred trenutnim stanjem, ko so doma tudi šolarji, obiskali Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta V Radovljici. Z najmlajšimi se je Tadeja Bizilj pogovarjala o poklicu natakarja, prisluhnimo, kaj so povedali …
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi karantena, o delu čevljarja in o tem, kakšen šport so smučarski skoki. Vse pogovore smo seveda posneli, še preden so šole zaprla svoja vrata. Na vrsti je rubrika Tedenski aktualni DJO.
Če bi vse teklo po ustaljenem ritmu, bi se danes s preizkusom planiške velikanke v dolini pod Poncami začelo svetovno prvenstvo v poletih. Tja bi šli tako stari kot mladi, slednji predvsem jutri, saj so četrtkove kvalifikacije že tradicionalno namenjene ogledu otrok. Polete bi zagotovo spremljali tudi otroci iz Smučarskega kluba Zagorje, sekcije za skoke, ki trenirajo v Kisovcu. Že pred časom se je pri njih oglasila Andreja Gradišar, ki jih je med drugim vprašala, zakaj so se odločili za ta šport.
Karantena je osamitev zaradi suma okuženosti, piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ker vemo, da imamo že odrasli včasih težavo pri razumevanju zdravstvenih izrazov, nas je zanimalo, kako poznana je beseda pri najmlajših. Pred dnevi, ko v Sloveniji še ni bilo okuženih s koronavirusom, smo se o tem pogovarjali z učenci OŠ Boštanj.
V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših poslušalcev. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Rusiji, enakopravnosti, poklicu odvetnika, tem, kaj dela slikar in kako se pripravi dobro kosilo. Tokrat so bili naši sogovorniki otroci iz Radovljice, Kamnika, Kranja, Bohinjske Bistrice in Pirana. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.
Lonci, začimbe in prave sestavine. To je vse, kar potrebujejo tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran, da skuhajo okusno kosilo. In ker jim gre kuhanje dobro od rok, jim tudi pametnih nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Z otroki z OŠ Jakoba Aljaža Kranj bomo odpotovali do Rusije in raziskovali največjo državo na svetu.
Na današnji dan leta 1962 je umrl slovenski slikar in grafik Vladimir Lamut. Ob tej obletnici so otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica razmišljali, kako se slikar loti ustvarjanja in kako išče ideje za svoje ustvarjanje.
O tem, kakšno je delo odvetnika z otroki iz OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice.
S tretješolci z OŠ Frana Albrehta Kamnik smo se pogovarjali o tem, kaj je enakopravnost? Kakšne pravice so skupne vsem in kaj je enakopravnost v šoli?
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi sporazum, delu medicinskih sester in zdravstvenikov, o tem, kako nekdo postane kralj, odpravili so se tudi v Francijo in za konec tedna pospravljali razred. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke iz Kamnika, Radovljice, Bohinjske Bistrice, Boštánja in Pirana.
Preden otroci zapustijo šolo in odidejo domov, je potrebno razred tudi pospraviti. Za tretješolce iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran to ni nikakršen problem, saj se učijo pospravljanja razreda že vse od prvega razreda. In ker so pri tem tudi izredno pridni, jim nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Neveljaven email naslov