Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.
Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.
Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.
Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.
Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.
Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.
In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.
Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.
Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.
Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.
Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.
Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.
In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!
Pozabljanje je zoprna reč, proti kateri se bori vsak po svoje. In tudi mladost ni imuna na ta večinoma neprijeten pojav. Vzroki za pozabljanje so seveda zelo različni; lahko smo preobremenjeni, lahko utrujeni, na pozabljanje vpliva celo koliko tekočine smo popili. O tem, kaj pozabijo najmlajši in kako se pozabljanju skušajo izogniti, so Alešu Ogrinu pripovedovali otroci s I. osnovne šole Celje.
Ljubljana, Piran Bled. Trije od naših najbolj priljubljenih in obiskanih krajev za tuje turiste. So tudi v izboru za najlepši slovenski turistični kraj po izboru drugošolcev Ajde, Jerneja, Pavline, Taja, Jelene in Kristjana, učencev z OŠ Maksa Pečarja Črnuče? No, pa prisluhnimo, z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Med šolarji je eden najbolj priljubljenih predmetov na urniku šport. Kako pa bi se znašli v vloga učitelja tega predmeta na šoli?
Hvala, prosim, oprosti – te besede so majhne in preproste, pomenijo pa lahko zelo veliko. A vseeno so to besede, ki jih nekateri le s težavo izrečejo … Ste tudi vi med njimi? Je tudi vam kdaj težko priznati napako in se opravičiti? Ali pa včasih kar pozabite na prošnjo in zahvalo … O tem, kdaj in zakaj uporabljajo prijazne besede, se je s tretješolci Mašo, Igorjem, Kajo, Frido, Lukom in Rianom iz ljubljanske Osnovne šole Prule pogovarjala Tadeja Bizilj.
Prav presenetljivo zlahka so se mladi odločili za svojega favorita, ko so dobili na izbiro avtobus in vlak. Kateri od teh dveh jim je ljubši in zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali drugošolci z OŠ Staneta Žagarja v Kranju.
O temi, kam je najlepše oditi na dopust, ima vsak svoje mnenje. Eni so za tople kraje, drugim je ljubši odhod nekam, kjer je nekoliko bolj hladno. Skupno vsem pa je, da si tam želijo vsi odpočiti in se naužiti lepot narave. Kam bi odšli sami, če bi izbirali, se je Liana Buršič pogovarjala z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Staneta Žagarja Kranj.
Odrasli svoje stanovanje, hišo ali vrt uredimo po svoje. Kako pa bi si otroci uredili hiško na drevesu? Kakšna bi bila? Odgovarjajo učenci OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane.
Za mesec maj velikokrat slišimo, da je to tudi mesec ljubezni. Narava se prebuja, ptički veselo čivkajo na vejah, sonce pa nas že prav prijetno večkrat poboža po licih. Kako o ljubezni razmišljajo tretješolci Rian, Luka, Frida, Kaja, Igor in Maša iz Osnovne šole Prule, so povedali Tadeji Bizilj.
Različni podatki na spletu kažejo, da je trg z umetninami lahko tudi precej živahen. Predvsem dražbene hiše se rade pohvalijo, ko prodajo delo katerega izmed največjih umetnikov in cene, ki jih iztržijo zanje, gredo takrat v nebo. Zato smo se s tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor pogovarjali o tem, s katero vrsto ustvarjanja bi se ukvarjali, če bi bili umetniki in kaj vse bi ustvarili.
Odrasle večkrat zagrabi nostalgija po izgubljeni mladosti. Kako pa o starosti razmišljajo najmlajši? Učence OŠ Staneta Žagarja iz Kranja smo vprašali, ali je bolje biti otrok ali odrasel človek?
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mladi imajo prost ves teden, načrtov za preživljanje zadnjih počitnic pred koncem šolskega leta pa je tudi veliko. Naši sogovorniki so tretješolci z OŠ Kolezije iz Ljubljane.
Odpotovali bomo na območja, ki so sicer mogoče za kakšno kratko potovanje zanimiva, za daljše obdobje pa prav nič prijazna za življenje. Najbrž ste ugotovili, učenci OŠ Kolezija so se Špeli Šebenik razgovorili o puščavah, ki zavzemajo tretjino kopnega, njihova površina pa zaradi podnebnih sprememb, erozije in salinacije vsak dan veča …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kako zares filozofsko , a hkrati resnično je o hoji zapisal francoski filozof Frederic Gros, da je "svoboda hoje je ravno v tem, da nismo nihče, kajti telo, ki hodi, nima zgodbe in je zgolj tok pradavnega življenja.” V teh zasedenih časih, se je Liana Buršič z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja, pogovarjala o hoji.
Pravijo, da je mladost norost, ki skače čez vodo, kjer je most. In takrat nastanejo najboljše dogodivščine. Brez njih bi bilo življenje dolgočasno in vsak med nami ima zagotovo nekaj takih, o katerih zelo rad pripoveduje. Kaj pa je dogodivščina za tretješolce? To so povedali otroci z Osnovne šole Vransko-Tabor.
Ljubeči in odgovorni starši so najpomembnejša in najboljša družba slehernega otroka. Zato otroci seveda z njimi radi preživljajo svoje trenutke. O tem, kaj s starši najraje počnejo, pa se je Liana Buršič pogovarjala z Manco, Asjo, Lovrencem, Katarino, Maticem in Emo, drugošolci iz kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
S pomladnim brstenjem, dehtenjem se prebujajo vsa naša čutila, zaznave. V obilju zelene in ostale barvite živosti je Liano Buršič zanimalo katera cvetlica je najbolj ljuba drugošolcem z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani
Muca, pes, morski prašiček, ribe, želve, kameleoni in kar je še domačih, hišnih ljubljenčkov, so vse bolj zaželjeni spremljevalci naših življenj. A k ljubezni, v ravnanju z njimi, pridejo tudi malo manj prijetne odgovornosti njihove nege. O tem, kako je s skrbjo za domače ljubljence se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani.
Neveljaven email naslov