Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


21.01.2023

Kaj je nemi film?

Pred 102 letoma je bil predvajan prvi celovečerni nemi film v režiji Charlieja Chaplina. Gre za film z naslovom Deček, Charlie Chaplin, ki v nemih filmih velikokrat igra smešnega brkatega potepuha, pa nastopa tudi v tem filmu. Ali najmlajši sploh vedo, kaj je to nemi film, ali pa se je filmska industrija že tako spremenila, da so jim ljubi popolnoma drugačni filmi?


11.01.2023

Kaj je stavka?

Že nekaj tednov se v Sloveniji veliko govori o stavkah. Številni javni uslužbenci - od pomočnic vzgojiteljic, zdravnikov in zobozdravnikov, mladih raziskovalcev in sodnikov - je zaradi nezadovoljstva z delovnimi pogoji, s plačilom ali položajem poklica v družbi napovedovalo stavko. Teh na srečo ne bo. Kako pa besedo stavka razumejo najmlajši, tretješolci iz Kranja?


07.01.2023

Kakšen svetovni dan bi obeleževali otroci?

Včeraj so godovali sveti trije kralje, danes pravoslavci praznujejo svoj božič, sicer pa le malo dni v letu, ko se česa ne spominjamo, praznujemo ali obeležujemo. Januar in februar sta sicer meseca z najmanj svetovnimi in mednarodnimi dnevi. Kakšen svetovni dan pa bi obeleževali otroci?


21.12.2022

Silvestovanje, najdaljša noč v letu

Nekatere države bodo v novo leto vstopile že čez dobre štiri ure, mi bomo morali na to počakati malo dlje. Vse pa čaka: najdaljša noč v letu. Preživeli jo bomo različno, nekateri novo leto dočakali doma na toplem, drugi na silvestrovanjih na prostem. Kje bodo silvestrovali najmlajši in zakaj zadnji noči v letu sploh rečemo silvestrovo , je Polona Grilc vprašala učence z Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje.


24.12.2022

Kako otroci okrasijo božično drevo

Čeprav v mnogih domovih že stoji božično drevo, središča mest pa so okrašena že ves mesec, je bil ponavadi dan pred božičem namenjen okraševanju božičnega drevesca. Kako se tega vsako leto lotijo učenci z grosupeljske šole, je izvedela Polona Grilc.


14.12.2022

Kaj je inflacija?

Medtem, ko besedo inflacija v zadnjem obdobju zelo pogosto slišimo, nas je zanimalo, kako jo razumejo otroci. Čeprav jim je bil sam izraz neznan, pa prav dobro vedo, kaj je to naraščanje cen blaga in storitev ... O tem smo se prepričali na OŠ Louisa Adamiča Grosuplje.


08.12.2022

Najmlajši o človekovih pravicah

Na mednarodni dan človekovih pravic smo se z najmlajšimi z Osnovne šole Vodmat pogovarjali o človekovih, kot tudi otrokovih pravicah.


30.11.2022

Otroci o Francetu Prešerernu

Ob obletnici rojstva najslavnejšega slovenskega pesnika, 222 let je preteklo od takrat, smo želeli izvedeti, kako dobro Franceta Prešerna poznajo najmlajši. Starejši učenci se o njem učijo v šoli, marsikdo pozna njegove pesmi, vsaj eno pa poznajo tudi tretješolci z Osnovne šole Vodmat. Sari Medved pa so pokazali, da o njem vedo še veliko več.


24.11.2022

Kaj dela predsednica ali predsednik republike?

Pred nami je referendumska nedelja, ponekod po državi smo že dobili nove župane, izvolili pa smo tudi predsednico republike. A v Sloveniji se v medijih ne pojavlja le ta izraz, imamo namreč tudi predsednika oz. zdaj predsednico državnega zbora in predsednika vlade. Ali najmlajši ločijo med vsemi temi različnimi funkcijami? Mogoče bomo del odgovora na to vprašanje dobili v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci. Najmlajši so o njej namreč povedali, kako si predstavljajo delo in življenje predsednice ali predsednika republike.


17.11.2022

Kaj je referendum

Teden dni pred super referendumsko nedeljo, ko bomo odločali o usodi treh zakonov, je volilna kampanja v polnem teku. Otroci sicer na volitve ne morejo, velikokrat pa slišijo besedo referendum. Ali sploh vedo, kaj to pomeni? Prisluhnimo, kaj so Poloni Grilc o tem povedali četrtošolci z Osnovne šole Vič.


05.11.2022

Najljubša igrača

Nikoli nismo prestari za igro. Tudi za najljubšo igračo ne. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani pogovarjala o najljubši igrači.


29.10.2022

Ali hodite v kino?

V poplavi pametnih telefonov, tablic pa tudi televizijske produkcije se zdi, da je kino v današnjem času že skorajda preživet koncept obrednega gledanja filmov. Zato je Liano Buršič zanimalo, ali mladi še hodijo v kino. Pogovarjala se je s tretješolci z osnovne šole Ledina.


22.10.2022

Kaj je TNP?

Tokrat nas je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, če mladi vedo, kaj pomeni kratica TNP. Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci OŠ Ledina - Lučko, Julijanom, Filipom, Rubi, Kiaro in Davidom.


15.10.2022

Kaj je vljudnost

Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.


08.10.2022

Kaj je trajna

Dobro jutro s svojimi domislicami želijo tudi najmlajši. Tokrat učenci II. osnovne šole Celje. Ker je na današnji dan leta 1906 nemški frizer Karl Ludwig Nessler svetu predstavil žensko trajno, smo se z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da je trajna, povedali pa so tudi nekaj stvari o tem, kakšne pričeske so med mladimi trenutno moderne in kakšne bi želeli nositi.


01.10.2022

Kaj je hranilnica

Družili se bomo z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje. Ker je bila na današnji dan 1889 ustanovljena Mestna hranilnica Ljubljanska, smo se ob obisku šole z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da hranilnica sploh je.


24.09.2022

Nacionalni mesec skupnega branja

Med 8. septembrom in 9. oktobrom poteka nacionalni mesec skupnega branja, ki povezuje branje in gibanje. Za izhodišče letošnjega meseca so organizatorji izbrali misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela, ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Gašper Stražišar se je tokrat odpravil med tretješolce iz Osnovne šole Prežihovega Voranca in jih povprašal, kaj radi berejo, kdaj najdejo čas za branje in kaj zanje pomeni skupno branje.


24.09.2022

Vljudnost

Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.


17.09.2022

Teden mobilnosti

Med 16. in 20. septembrom poteka evropski teden mobilnosti. Takrat evropske države opozarjajo na potovalne navade ter vzpodbujajo prebivalce, da s premišljeno uporabo trajnostne mobilnosti, ki odpira vrata učinkovitejšemu, bolj zdravemu in predvsem bolj poštenemu načinu premikanja, spremenijo svoje potovalne navade. Tretješolce smo tako vprašali, kako se odpravijo v šolo, kako se lahko izognemo uporabi avtomobilov in kaj je pravzaprav to mobilnost?


10.09.2022

Kaj je to pismenost?

V času, ko smo obkroženi z elektronskimi napravami in namesto pisanja z roko raje tipkamo po tipkovnicah, smo še kako veseli, če nas v poštnem nabiralniku pričaka kakšno pismo ali razglednica. Tretješolci, ki so se pisati in brati šele zares dobro naučili, pa že znajo pošiljati pisma. Zato smo jim zastavili majčkeno težje vprašanje, kajti zanimalo nas je, kaj je to pismenost in kdo vse je lahko pismen? Najmlajši pa so z nami delili tudi nasvete, kako se naučiti hitreje brati.


Stran 3 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov