Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Nadpovprečni plenilec

15.06.2017

Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.

Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.

Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.

Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.

Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.

Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.

In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!

 

 

 


24.10.2020

Najbolj iskrive izjave tega tedna

O novinarski konferenci, kraljicah, smetarjih, vročini in jesenskih počitnicah so najmlajši iz Cerkelj na Gorenjskem, Logatca, Kranja in s Ptuja razpravljali ta teden v naši jutranji rubriki Dobro jutro, otroci. Tu je izbor najbolj iskrivih izjav.


23.10.2020

Kaj početi med krompirjevimi počitnicami

Kaj početi med krompirjevimi počitnicami, zdaj ko bomo na žalost vsi zaprti v svojih hišah in stanovanjih? Otroci četrtega in petega razreda Osnovne šole Mladika na Ptuju si bodo dneve krajšali s sprehodi v naravi, kolesarjenjem, če pa se zgodi čudež in koronavirus izgine, bodo obiskali tudi živalski vrt. Z otroki se je pogovarjala Lara Gril.


22.10.2020

Zakaj se pojavi vročina?

V času gripe, prehladov in covida-19, nas telesna simptomatika še bolj zanima, pa tudi skrbi. Tokrat nas je zanimalo, zakaj se pojavi vročina? Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.


21.10.2020

Potovanja kraljev in kraljic

Na današnji dan leta 2008 je na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo prispela kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II. To je bil njen prvi uradni obisk naše države. Kot se za kraljico spodobi, ga je spremljal tudi zelo strog protokol. Aleš Ogrin se je s tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec pogovarjal o tem, kako si kraljice in kralji izberejo državo, ki jo bodo obiskali in kako bi kot gostitelji poskrbeli za dobro počutje ob tako visokem obisku.


20.10.2020

Smetarji

Kdo je pri vas doma zadolžen za redno odnašanje smeti? Si delo razdelite? Pridno ločujete in razvrščate vse odpadke? Veste, v kateri koš gredo na primer kartoni, plastični lončki in krompirjevi olupki? Vse to in še kaj več dobro ve in pozna smetar – o njegovem delu so skupaj s Tadejo Bizilj razmišljali tretješolci iz Osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. Prisluhnimo jim …


19.10.2020

Kaj je tiskovna konferenca?

O razmerah v državi, številu okuženih s koronavirusom in o ukrepih, ki jih sprejema vlada zaradi tega, da bi preprečila širjenje virusa, nas predstavniki vlade in strokovnjaki z zdravstvenega področja obveščajo na tiskovnih konferencah. Pa najmlajši, ki prav gotovo kdaj ujamejo poročila in slišijo tudi izraz tiskovna konferenca, vedo, kaj je to? Tretješolci z OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem vedo!


17.10.2020

Najbolj iskrive izjave tega tedna

Ob sobotah zjutraj sledi izbor najbolj iskrivih izjav iz rubrike Dobro jutro, otroci. Sodelavci programa za mlade so imeli pred mikrofonom učence z OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem, Notranjski odred Cerknica, 8 talcev Logatec, Jakoba Aljaža Kranj in podružnične šole na Pragerskem. Ne le šole, tudi teme so bile zelo raznolike, prisluhnimo modrim izjavam naših najmlajših poslušalcev o gasilcih, mišicah in rock zvezdah.


16.10.2020

Kako postati rock zvezdnik

Kako postaneš uspešen in prepoznaven rock glasbenik so z Laro Gril razpravljali osnovnošolci Osnovne šole Pragersko. Adrijana, Aljaž, Tonka, Anej in Karin vidijo pot do uspeha v tem, da te odkrije režiser ali producent. Treba je tudi veliko vaditi in objavljati svoje vsebine na spletu, da te ljudje opazijo.


15.10.2020

Zakaj imamo mišice?

Ker so oddaje Dobro jutro, otroci to sezono, ob četrtkih, posvečene spoznavanju telesa in človekovega počutja, nadaljujemo z nekolikanj anatomije. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja pogovarjala o tem, zakaj imamo mišice ...


14.10.2020

Priprave na skok s padalom

Na današnji dan leta 2012 je avstrijski pustolovec Felix Baumgartner uspešno prestal skok z višine 39.045. S tem je podrl rekord najvišjega in najhitrejšega prostega padca, saj je z omenjene višine med padanjem prebil zvočni zid, dosegel je hitrost 1342 kilometrov na uro. Po dobrih štirih minutah padanja je nato s padalom varno pristal na trdnih tleh. Na podvig so se spomnili tudi tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec. Povedali so, kako se pripravimo na skok s padalom in kako premagamo strah pred odrivom v globino.


13.10.2020

Gasilec

Ob torkih spoznavamo poklice in danes bomo govorili o poklicu, ki pri ljudeh še vedno velja za zaupanja vrednega in spoštovanega. Kaj dela gasilec in kako je oblečen, smo vprašali učence iz Cerknice.


12.10.2020

Kaj je krizni sestanek?

Brez besede krize več ne gre. Najprej gospodarska, potem politična, zdaj zdravstvena … Zato smo učence OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem vprašali, kaj pomeni krizni sestanek. Tudi ta izraz namreč slišimo velikokrat …


10.10.2020

Tedenski aktualni DJO

Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Misli otrok smo zbrali v oddaji Tedenski aktualni DJO.


09.10.2020

Kako ohranimo naravo čisto

Zavedanje, da moramo naravo ohranjati čisto, je dandanes vedno pomembnejše. Otroke tako že od vstopa v prvi razred učimo, kako je potrebno ločevati odpadke in kako lahko risalni papir uporabimo dvakrat. Gašper Stražišar je vprašal tretješolce iz Osnovne šole Prule, kakšne nasvete za ohranjanje čiste narave imajo za starše in vrstnike.


08.10.2020

Naloga možganov

Kljub hitremu znanstvenemu napredku ostaja večina možganskega delovanja skrivnost. Nas pa skrivnosti zelo zanimajo. Liana Buršič se je tudi zato, o nalogi možganov, tokrat pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.


07.10.2020

Smučanje z vrha Mount Everesta

Na današnji dan pred 20 leti je naš ekstremni smučar Davo Karničar kot prvi človek smučal z najvišje gore sveta Mount Everesta. Glavna uganka spusta je bilo smučanje prek Hillarijeve stopnje, ki jo je razrešil tako, da se je z zanko vpel na fiksno vrv in tako varneje presmučal ta navpični skalni del. Med smučanjem so ga ves čas ogrožali kložasti plazovi in ogromni seraki. Celoten spust z višinsko razliko 3500 metrov je do baznega tabora presmučal v nekaj manj kot petih urah. O tem legendarnem dosežku se je Aleš Ogrin pogovarjal s tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec. Povedali so, kako je na vrhu Mount Everesta in na kaj vse je Davo Karničar naletel med spustom z vrha proti baznemu taboru.


06.10.2020

Hišnik

Tudi danes bomo v naslednjih minutah slišali razmišljanja najmlajših. Tokrat jih je Tadeja Bizilj povprašala tretješolce iz OŠ Notranjski odred Cerknica, kaj po njihovo dela hišnik, ali se jim zdi njegovo delo težko in ali bi tudi sami nekoč stopili v njegove čevlje. Prisluhnimo, kaj so povedali …


05.10.2020

Teden otroka

Prvi teden v oktobru je teden otroka. Gre za projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, v katerem zveze in društva prijateljev mladine organizirajo različne prostočasne in razvedrilne aktivnosti za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji, obeležujejo pa ga tudi vrtci in šole. Tema letošnjega je Odgogor je pogovor - letos namreč Tom telefon, telefon za otroke in mladostnike, praznuje 30 let. Kaj o tednu otroka vedo najmlajši iz Cerkelj na Gorenjskem?


02.10.2020

Kako poskrbimo za mačko ali psa

Mačka in pes sta pomembna družinska člana v marsikateri družini, vendar pa je zanje potrebna posebna skrb, ki otrokom ni tuja. Zato je Gašperja Stražišarja zanimalo, kako zanje poskrbimo, če živijo z nami v našem domu in kakšne nasvete za njihovo skrb bi tretješolci Osnovne šole Prule podali staršem ter svojim sovrstnikom.


01.10.2020

Zakaj zbolimo?

Tako kot so raznolike poti do zdravja, so prav tako različni tudi vzroki za bolezen. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Matije Čopa Kranj tokrat pogovarjala o tem, zakaj zbolimo ...


Stran 7 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov