Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
6420 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
Vlada je pripravila nov odlok glede javnih shodov, potem ko je ustavno sodišče zadržalo prepoved in vladi naložilo naj v sedmih dneh pripravi novo ureditev. Po besedah notranjega ministra Aleša Hojsa se bo od ponedeljka zunaj lahko zbralo največ 100 ljudi. Maturanti se bodo prednostno lahko cepili že čez teden dni. Tako je vlada določila v posodobljeni, peti strategiji cepljenja, kljub drugačnemu mnenju svetovalne skupine. Neuradno: Tožilstvo preverja namige o uhajanju informacij z NPU-ja pri preiskavi Roka Snežića Predsednik republike Pahor: podpiram ozemeljsko celovitost držav Zahodnega Balkana, spreminjanje njihovih meja bi bilo zelo nevarno!
Maturitetni esej naj bi prestavili na konec maja, neuradno tudi zato, da bi v tem obdobju cepili maturante. Ti imajo po novi strategiji prednost. S katerim cepivom pa bi cepili mlade? O tem naj bi še danes odločila posvetovalna skupina za cepljenje. Ostale teme: - Zakon o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovenski vojski je v skladu z ustavo, referenduma o tem zakonu ne sme biti. - V parlamentu se v zadnjem obdobju sprejemajo nenavadne odločitve, med njimi je gotovo izključitev nepovezanih poslancev iz delovnih teles. - Razvpiti "non paper" o mejah na Balkanu je objavljen, vendar si z njim nihče ne želi mazati rok. - Do nedelje še nekaj sonca, jutri čez dan tudi nekoliko topleje
Prvi odmerki cepiva podjetja Johnson&Johnson so že pri nas, a si z njimi za zdaj še ne moremo pomagati. Dobra novica pa je, da naj bi v tem mesecu prejeli skoraj toliko cepiva kot v vseh prejšnjih mesecih skupaj. Kmalu si lahko obetamo tudi dodatne odmerke Pfizerjevega cepiva, sporočajo iz Bruslja. Ključnih 11 dni oziroma zaprtje države čez velikonočne praznike je bilo uspešno, ocenjujejo na Institutu Jožef Štefan. Reprodukcijsko število se je z 1,2 zmanjšalo na ena. Naložbe v slovensko vojsko, na katerih se lomijo kopja, bodo, kot kaže, dale precedenčno ustavosodno pojasnilo, kaj pomeni ustavna določba, ki ne dovoljuje referenduma o davkih in zakonu o izvrševanju proračunov.Ob napovedanem dokončnem umiku ameriške vojske iz Afganistana se že bijejo bitke regionalnih sil za vpliv na območju.
V petek se začenja samotestiranje učencev; najprej v srednjih šolah. Zanimanja med mladimi, kot je znano, ni veliko. Testi so po zagotovilih pristojnih preprosti za uporabo. Ostale teme: - V Sloveniji se lahko s cepivom AstraZenece cepijo vsi odrasli, je priporočila tudi domača stroka. - V državnem zboru govorijo o nepravilnostih pri nabavi zaščitne opreme - Zaostrovanje odnosov med Rusijo in Ukrajino, ki ji ob strani stoji Nato z Združenimi državami na čelu - Padavine slabijo, od zahoda se bo jasnilo
Eksponentna rast števila okuženih s koronavirum v Sloveniji se je ustavila. Tako je zatrdila vodja svetovalne skupine Mateja Logar, ki je opozorila na nevarno početje, ko se nekateri namerno okužijo, da bi dobili potrdilo o prebolelem covidu. Infektolog Tomaž Vovko pa svari, da je angleška različica bolj smrtonosna in da huje zbolevajo tudi mlajši bolniki. Epidemija ni povzročila le zdravstvene, ampak tudi gospodarsko krizo. To občutijo podjetniki, ki so jezni na državo, ker ji bodo morali vrniti pomoč Nasilja in agresije je vse več in politika je tista, ki mora v takšnih časih odigrati ključno vlogo Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi zaradi včerajšnjega izraelskega kibernetskega napada na podzemni jedrski kompleks v Natanzu
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je danes sporočila, da bo pouk od 12-ega aprila spet potekal kot pred delnim zaprtjem javnega življenja v državi. O morebitnih drugih ukrepih semaforja za sproščanje ukrepov bo vlada s svetovalno skupino za covid razpravljala popoldne. Ostale teme: - Slovenska policija na južni meji dobiva pomoč iz tujine: kdaj in koliko, za zdaj ostaja neznanka. - Na Severnem Irskem se nadaljujejo nasilni protesti, v Bélfastu metali molotovke in zažigali avtomobile. - Strokovnjaki ocenjujejo posledice mraza v minulih dneh, največ škode je na sadnem drevju. - Jutri delno jasen dan, več oblakov bo na vzhodu in v osrednji Sloveniji.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Po včerajšnji delni sprostitvi protikoronskih ukrepov zaradi velikonočne nedelje, je od danes do vključno nedelje spet prepovedano prehajanje med statističnimi regijami, prav tako je prepovedano druženje. Svetovalna skupina za covid bo zvečer pretresala morebitne spremembe vladnega semaforja sproščanja. Po zagotovilih v ponedeljek staršem ne bo treba več skrbeti, komu v varstvo zaupati malčke, prav tako se bo nadaljeval pouk za osnovnošolce in dijake. Glede sproščanja ukrepov odločitve stroke nestrpno pričakujejo tudi gostinci. Drugi poudarki: - Slovenski gospodarstveniki kljub epidemiji optimistični - Bolgariji se obeta trnova pot oblikovanja nove vlade - Avstralija in Indonezija že na udaru segrevanja ozračja - Jutri bo snežilo po vsej državi, drevju in posevkom grozi pozeba
Solidarnost, sočutje, strpnost in reševanje konfliktov v svetu - tako bi lahko povzeli glavna sporočila poslanic ob današnjem največjem krščanskem prazniku, veliki noči. Gre za sporočila, ki so še toliko bolj pomembna v času epidemije, je danes dejal papež Frančišek, in obenem poudaril pomembnost pravičnega razdeljevanja cepiv proti covidu-19. Druge teme: - Danes dovoljeno druženje in prehajanje regij, stroka ne pričakuje porasta okužb - Jordanski princ po domnevnem poskusu državnega udara v hišnem priporu - Kosovo pred odločitvijo: izvolitev predsednika ali predčasne volitve
Tudi včerajšnje število na novo okuženih s koronavirisom ne daje razloga za optimizem, saj je bila pozitivna več kot četrtina vseh testov. Vlada želi to spremeniti s cepljenjem in tudi z zaprtjem države, ki velja od četrtka, zaveda pa se, da se lahko izvijemo iz pandemične krize le, če bo vsak izmed nas pred okužbo najprej zavaroval sebe in s tem tudi druge. Na javnost in vernike se je s pozivom obrnila tudi katoliška cerkev v Sloveniji. Vladni ukrepi so namreč zelo okrnili tudi praznovanje ob današnji veliki soboti, saj so verniki po tradiciji velikonočne jedi blagoslovili v cerkvah. Drugi poudarki: - Srbija očitno postaja cepilni eldorado - Tajvan po železniški nesreči zavit v črnino - 70-i rojstni dan muzeja v Bistri
Tudi zaradi opustitve dolžnega ravnanja pri naročanju cepiv so opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB danes v skladu z napovedmi vložile ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše. Poleg tega mu očitajo posege v medije in tožilstvo ter neprimerno komunikacijo. Trdijo, da je z vsem tem kršil ustavo in zakone. Premier Janša pa odgovarja, da gre v obdobju epidemije za poskus destabiliziranja države. Preostale teme oddaje: - Solidarnost s Češko je vzrok za slovensko nesolidarnost pri delitvi cepiv, pojasnjuje Kacin - Okoljske organizacije zbirajo podpise za zakonodajni referendum o noveli zakona o vodah - Kakšna bo usoda slovenskih sort semen?
Ob vnovičnem zaprtju države so se številni starši malčkov znašli v nezavidljivem položaju; vrtci zagotavljajo nujno varstvo zgolj za zaposlene v kritični infrastrukturi. A delo se nadaljuje tudi v proizvodnji. Zato pozivi tako stroke kot občin, naj se varstvo zagotovi za vse, ki ga potrebujejo. Ostale teme: - Vsa cepiva, tudi AstraZenece, bodo v prihodnjih treh tednih namenjena starejšim od 60 let ter najbolj ranljivim kroničnim bolnikom - Italija je po odločitvi sodišča, da gre za nezakonito prakso, začasno ustavila vračanje migrantov v Slovenijo - Zlata pravila ob začetku motoristične sezone; ob dobro pripravljenem motorju in opremi tudi dobro pripravljena glava. - Jutri dopoldne še sončno, popoldne krajevne padavine.
Epidemiološka slika pri nas se slabša, opozarja stroka. Število primerov okužbe med najstarejšimi se sicer zmanjšuje, po drugi strani pa se izrazito povečuje delež potrjenih primerov v delovni populaciji. Zato je posebno pozornost treba nameniti zaščitnim ukrepom na delovnem mestu, nanje pa ne smemo pozabiti niti med prazniki. Ostale teme: - Vse politične karte še vedno ostajajo v rokah predsednika vlade - Osrednja tema ameriškega poročila o človekovih pravicah v Sloveniji napadi na medije - Na avtocestnem križu bo deloval tudi kriminalistični oddelek - Jutri povečini jasno in toplo
Na ravnatelje vrtcev se v teh dneh obračajo številni starši, ki sprašujejo, ali bodo otroka v četrtek lahko pripeljali v vrtec. V stiski so se znašli predvsem tisti, ki ne delajo v kritični infrastrukturi, vendar bodo morali tudi v času zaprtja vrtcev in šol hoditi na delo. Številni, ki niso upravičeni do nujnega varstva, se sprašujejo, kje bodo v prihodnjih dneh v varstvu njihovi otroci. Preostale teme oddaje: - Ob zapiranju gospodarstva opozorila malih podjetnikov o neenakopravnem položaju v primerjavi z velikimi - Zasnovana vplivna mednarodna pobuda za novo pogodbo o boju proti pandemijam - Umrl prvi rektor Univerze v Ljubljani v samostojni Sloveniji Miha Tišler
Epidemiološka slika pri nas ni obetavna; hitro se širi angleška različica virusa, posledično so vse bolj polne bolnišnice, skrb vzbuja zlasti veliko število obolelih na intenzivni negi. In koliko bo k zajezitvi pripomoglo novo, že tretje popolno zaprtje, ki se začne v četrtek? Vodja posvetovalne skupine Mateja Logar pravi, da želijo z zaprtjem zmanjšati pritisk na bolnišnice, drastičnega upada okužb pa ne pričakujejo. Ob tem je dodala, da se bodo po 11-tem aprilu k pouku v šolah vrnili vsi osnovnošolci, dijaki pa se bodo znova šolali izmenično doma in v učilnicah. V oddaji tudi o tem: - Zaradi skoraj popolne prepovedi izstopa iz države v pripravi že pobuda za presojo ustavnosti. - Parlament bo o usodi Igorja Zorčiča na mestu predsednika Državnega zbora odločal jutri. Koalicija za njegovo razrešitev potrebuje še 8 glasov. - Po delni splavitvi ladje Ever Given naj bi zastoj v Sueškem prekopu trajal še nekaj dni.
Ob slabših epidemičnih razmerah vse kaže, da se bo javno življenje od prvega do 11-tega aprila pri nas popolnoma ustavilo. To vladi predlaga strokovna svetovalna skupina za Covid 19. Ta ukrep je nujen, saj se število okužb zaradi vse večje prisotnosti bolj nalezljive angleške različice koronavirusa naglo povečuje, opozarja stroka. Če ne bomo ukrepali, bolnišnice - zlasti intenzivne enote - ne bodo zdržale pritiska velikega števila bolnikov. V oddaji tudi: - Nika Križnar piše zgodovino: kot prva slovenska skakalka osvojila veliki kristalni globus - Mednarodna skupnost zgrožena ob krvavem pogromu mjanmarske hunte nad civilisti - Slovesnosti velikega tedna tudi v Vatikanu v znamenju pandemije
Neveljaven email naslov