Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
6421 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Slovenska policija ni in ne bo podaljšana roka politike. S temi besedami se je generalna direktorica policije Tatjana Bobnar odzvala na očitke o zavračanju parlamentarnega nadzora. Hkrati je pozvala, naj se političnih kampanj lotevajo z argumenti, ne pa z izmišljenimi zgodbami na račun policije in z žuganjem njenemu vodstvu. Medtem je stroka tako rekoč enotna: Knovs je včeraj z nadzorom na NPU presegel pooblastila. V oddaji še: \t\t - Potniki zapuščajo ladjo za križarjenje na Japonskem, Slovenci domov najverjetneje z vojaškim letalom - Dragocen slovenski les šel za med, kubični meter gorskega javorja na dražbi skoraj 15 tisoč evrov
Da so javna naročila pri nas nočna mora vemo vsi. Vseeno pa vpleteni vsakič najdejo način, da presenetijo in če sodimo po začetku, bomo na drugi tir še čakali. 2TDK, ki bedi nad projektom, je včeraj dobil zaušnico revizijske komisije, ki je odločila, da je ravnal narobe, ko je razveljavil razpis za viadukt Glinščica. Četudi se je na koncu izkazalo, da so reference zares ponarejene. V oddaji še: \t\t\t\t\t\t\t - Kdo si želi podražitve prenove celjske bolnišnice? - Pokojnine se zvišujejo, a kaj ko so vse višji tudi stroški - 6 Slovencev se bo ta teden vrnilo iz karantene na Japonskem; kako ravnati z njimi? - Odpuščanja novinarjev Dela sprožajo ogorčenje \t\t\t\t\t
Lani je bila povprečna plača v primerjavi s predlansko višja za 4,3 odstotka. Višje plače so prejeli zaposleni tako v javnem kot zasebnem sektorju, je sporočil državni statistični urad. Gre za eno višjih rasti v minulih letih, ki bo blagodejno vplivala tudi na pokojnine - uskladitev bo višja kot v prejšnjih letih. V oddaji še: - SAB: V pogovore z Janšo nismo in ne bomo vstopali - Tudi po reviziji v primeru Glinščica stvari ostajajo narazrešene - Cerar v Bruslju: Tudi novi predlog proračuna Unije za Slovenijo neustrezen
Bo ali ne bo? Ugibanja o tem, ali bi lahko v zdajšnjem sklicu parlamenta spletli novo vladno koalicijo, se vrstijo več dni. Včeraj je predsednik SDS Janez Janša z ocenami, da so po vsej verjetnosti blizu četrte predčasne volitve, tehnico med koalicijo in volitvami navidez nagnil k predčasnemu glasovanju. Preostale novice: Na zmagovalnem odru: Timi Zajc na Kulmu danes tretji, Zlata lisica privabila uspehe in množice. Širitev Evropske unije: brbotanje v političnem kotlu Zahodnega Balkana. Temperaturni rekordi: pretopla zima, divjanje neviht in zviševanje gladine morja.
Dan je prinesel športno basen o lisici in Zajcu. Oba sta prijetno presenetila: Zlata lisica, ki je prvi, veleslalomski dan na gostujočem prizorišču v Kranjski Gori ob enotnem navijaškem duhu pokazala, da imamo ob pravem trenutku junakinje zime na zmagovalnem odru, in Timi Zajc, ki je dokazal, da lahko kljub mladosti razpre krila in pristane med najboljšimi. Preostale novice: Kurenti letos še glasnejši: začetek 60-ega Kurentovanja. Münchenska varnostna konferenca: odkriti besedni spopadi. Vodi razdruževanje Britancev od Unije v združevanje irskega otoka? Ob spominu na frankolovske žrtve pozivi k enotnosti in pogumu.
Kam naprej, se sprašujejo učenci in dijaki, in številni so danes dobili odgovore. Meril za izbiro nadaljnega šolanja je veliko - kaj me veseli, s kakšno izobrazbo bom lažje dobil službo, za kakšno plačo bom delal, pa so vprašanja, na katera odgovori pretehtajo pri izbiri. Strokovnjaki devetošolcem in dijakom zaključnega letnika svetujejo: Dobro razmislite in poslušajte sebe! Informativni dnevi se nadaljujejo jutri dopoldne. V oddaji še te teme: - Pahor bo drugi krog posvetovanj opravil predvidoma 24. oziroma 25. februarja - Evropa, notranje razcepljena z nacionalizmi, ne bo kos tekmi med velikimi - Odstop odbora francoske filmske akademije zaradi nominacij filma Romana Polanskega za cezarje
Evropska komisija za območje evra in celotno Unijo še naprej napoveduje zmerno gospodarsko rast. Za kar odstotno točko in pol višja pa naj bi bila rast v Sloveniji, predvsem na račun solidne domače porabe, tudi velikih investicijskih projektov. Pa so pri tem že upoštvane vsa tveganja; med temi je najnovejše - kitajski koronavirus. Kot opozarjajo poznavalci razmer, se vplivi že kažejo. Odzivu na grožnjo javnemu zdravju pa so se danes usklajevali tudi v Bruslju. - Evropski ministri za zdravje tudi s konkretnimi ukrepi usklajevali odzivanje na koronavirus - Posojilna pogodba za drugo cev Karavank podpisana - Janez Janša ocenjuje, da so možnosti za večinsko koalicijo - Steklarna Hrastnik napoveduje rekordna vlaganja v proizvodnjo
Bolnišnice se ne dajo, sanacijskega denarja ne nameravajo vrniti zlahka \t\t\t\t\t\t\t Tovornemu delu železnic grozi prodaja tujcu, ki mu je samo za hiter in lahek zaslužek? \t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t Papež opustil predlog o posvečenju poročenih moških v Amazoniji
Po burnem dogajanju v minulih mesecih je Petrol dobil novo upravo. Njena predsednica Nada Drobne Popovič je vanjo povabila ekonomista Matijo Bitenca in pravnika Jožeta Bajuka. Kdo sta nova člana uprave, katere bodo prednostne naloge novega vodstva, kaj pa legitimnost Drobne Popovićeve, ki je na čelo uprave prišla z mesta predsednice nadzornega sveta? V oddaji še: - SDS-ova pogajanja o novi vladi za zdaj na nižjih ravneh - Včerajšnji vetrolom po večini države veliko prizanesljivejši kot minuli teden - Na številko 112 v povprečju pokličemo več kot 1300 krat na dan
Po Gorenjski v sredo se je narava danes znesla nad Koroško, Pomurjem in vasmi ob vznožju Pohorja. Močan veter, ki je v sunkih presegal hitrost 100 kilometrov na uro, je namreč ruval drevesa in odkrival strehe poslopij, tudi ptujske bolnišnice, kjer se zdaj bojijo dežja. Na elektriko še vedno čakajo tisoči, pri Podvelki pa je bilo za voznika usodno drevo, ki je padlo na njegovo vozilo. Zavod za gozdove zato opozarja lastnike in obiskovalce, da je hoja v gozd ob takšnem vremenu smrtno nevarno početje. Oddaja prinaša tudi druge vsebine: \t - Počivalšku nagajata Klampferjeva in Cerar - Pet policistov si je mazalo roke z obmejno korupcijo - V Nemčiji ostali brez pretendentke za kanclerski stolček - Južnokorejski Parazit se je naselil med hollywoodsko elito \t\t
Neusmiljena statistika koronavirusa: več kot 800 umrlih Rim zavrača zgodovinska dejstva glede fojb Namizni tenisač Darko Jorgić v finalu evropskega Top 16
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Šarec v Bruslju sporoča, da Slovenija ne bo privolila v drastične reze kohezijskih sredstev Slovenija pripravljena na koronavirus, a večje skrbi zdaj povzroča gripa Sanacije nekdanjega odlagališča industrijskih odpadkov Rakovnik ni na obzorju
Prvi krog posvetovanj po padcu vlade se je pričakovano končal brez odločitve predsednika republike Boruta Pahorja o nadaljnjih korakih. Kot kaže, bo opravil še drugi krog, pri čemer bo ključno, kaj bodo sklenili udeleženci pogovorov o oblikovanju nove koalicije, ki se jutri začenjajo pod vodstvom SDS. Čeprav sta med temi stranki, ki sta do nedavnega zavračali sodelovanje z Janšo, večina njunih volilcev meni, da bi tako moralo tudi ostati. V oddaji še: - Vlada potrdila načrt, ki omogoča združitev osmih državnih turističnih družb v en holding - Izničenje ustavne obtožbe kot oblika političnega preživetja Trumpa in več drugih republikancev - Poslovil se je eden velikanov zlate dobe Hollywooda Kirk Douglas
Tudi po današnjih pogovorih vodij poslanskih skupin pri predsedniku Pahorju ni nič bolj jasno, katera pot bo vodila iz politične krize - predčasne volitve ali nova koalicija. Stranke vztrajajo pri že znanih stališčih. Ključen bo kot kaže petek, ko je stranke na pogovor o oblikovanju nove vlade povabil prvak SDS-a Janša. V oddaji pa tudi o tem: - Eden večjih bančnih poslov zadnjih desetletij - združeni NKBM in Abanka enakovredni NLB-ju - Po 18-em februarju na inšpektoratih še en dan odprtih vrat o minimalni plači - Trump z nagovorom v kongresu poskrbel za šov in utrdil delitve
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov