Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
6421 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
Goreča in zadimljena Avstralija, kjer se je na tamkajšnjem odprtem prvenstvu v tenisu zgrudila slovenska igralka, katastrofalna kakovost zraka tudi na Balkanu in še marsikje po svetu. To so novice, podobne vsebine postajajo stalnica naših oddaj. Kako bomo ukrepali? Slovenija je prav danes predstavila ambicioznejši načrt poti v brezogljično družbo, ki predvideva 28-milijardni vložek v prihodnjih desetih letih - a okoljevarstveniki so znova kritični in navajajo več vprašanj, na katera dokument ne odgovarja. V oddaji še: - Slaba banka želi graditi stanovanja; del koalicije proti - V Iranu aretacije zaradi strmoglavljenja ukrajinskega letala - Plenkovič v Evropskem parlamentu poslušal očitke o ravnanju z migranti - Požar v destilarni pri Mariboru; kurilno olje steklo v potok
Urad za nadzor proračuna je petim slovenskim bolnišnicam naložil, da morajo vrniti skupno slabih pet milijonov evrov menda nenamensko porabljenega dela denarja, ki so ga leta 2017 dobile za sanacijo izgub. Po mnenju urada je ministrstvo za zdravje napačno interpretiralo zakon. Gre pa za bolnišnice, ki imajo že tako težave z likvidnostjo. V oddaji še o teh temah: - Sodišča s številnimi težavami pri uveljavljanju družinskega zakonika - Iran poleg mednarodne skupnosti zdaj še pod pritiskom svojega ljudstva - Zaslužni papež Ratzinger proti rahljanju celibata - Film Joker z 11-imi nominacijami za oskarja
78-te obletnice ene največjih bitk druge svetovne vojne pri nas se je v Dražgošah spomnilo približno tri tisoč ljudi, Nagovor pesnika Ervina Fritza sta zaznamovala obsodba neoliberalističnega kapitalizma ter poziv k državi in družbi, ki bosta zagotavljali človeka vredno življenje. V oddaji še: - Domobranski general Rupnik kljub razveljavitvi sodbe iz leta 1946 ne bo rehabilitiran - Protesti Irancev zaradi nenamerne sestrelitve ukrajinskega letala - Jakov Fak peti na tekmi s skupinskim startom
Žan Kranjec z zmago v Adelbodnu prevzel vodstvo v veleslalomskem seštevku, Anamarija Lampič druga v Dresdnu. Kakšne bodo posledice resničnostnega šova z naslovom "Reševanje vojakov iz Iraka"? Kanin edino slovensko smučišče, ki ima to zimo dovolj naravnega snega.
Avstralijo pred očmi svetovne javnosti uničuje več sto požarov. Danes sta se v zvezni državi Novi Južni Wales dva požara združila v ogromen "megapožar". Katastrofa je doslej zahtevala 26 življenj, poginila naj bi milijarda živali. Na to je danes v Sydneyu opozarjalo več tisoč protestnikov. V oddaji še: - Je potniško letalo z neba nad Teheranom sklatila iranska raketa? - Premier Šarec: Slovenija ostaja v misijah kot verodostojna partnerica - Banka Slovenije z zahtevo za ustavno presojo zakona o bančnih razlaščencih - Slovenske rokometaše za uvod v Evropsko prvenstvo čakajo Poljaki
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Svetovna javnost je v pričakovanju odziva ameriškega predsednika Donalda Trumpa po iranskem povračilnem napadu na ameriške cilje, ki je bil iranski odgovor na ameriški atentat na vplivnega iranskega generala. Trump, ki je ostro grozil Teheranu, za zdaj presenetljivo molči. Iranska revolucionarna garda je ponoči raketriala dve vojaški bazi v Iraku, v eni od njiju so delovali tudi pripadniki Slovenske vojske. Slovenija se je takoj po napadu odločila za evakuacijo, vseh 6 naših vojakov naj bi bilo na varnem do večera. Umik slovenskih vojakov iz Iraka naj bi bil sicer začasen. V oddaji še: - Iranski napad in strmoglavljenje letala v Teheranu naj ne bi bila povezana - Še eno rekordno leto za Finančno upravo - Pedagoški delavci od jeseni lažje do višjih plač
Najbolj sveža novica: ljubljansko okrajno sodišče je pritrdilo agenciji za varstvo konkurence glede zasega delnic Mercatorja, ki jih ima v lasti Agrokor. Iz hrvaške družbe so v odzivu izrazili obžalovanje zaradi odločitve sodišča. Ocenili so jo kot neprepričljivo in pravno šibko ter napovedali uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev za razveljavitev sklepa AVK-ja. V oddaji tudi o tem: - Na Solejmanijevem pogrebu množica do smrti poteptala več kot 40 ljudi - Slovenski vojaki kljub napetostim ostajajo v Iraku - V Avstriji prisegla nova vlada, Španija vendarle dobila premierja - Na področju zaposlovanja za letos vlada optimizem
Nepregledne množice v Teheranu, ob krsti vplivnega iranskega generala, ki so ga načrtno ubile ameriške sile, so svojevrsten kazalec stopnjevanja jeze islamske republike do Združenih držav Amerike. V zraku ostajajo napovedi o maščevanju in povračilnih napadih, ki jih skušajo zaveznice ublažiti. V oddaji še o teh temah: - Hrvaška ima novega predsednika: kaj je odločilo v prid Milanoviča? - Zdravstvo: ogroženi letošnji milijoni za skrajševanje čakalnih vrst - Sodba v zadevi Hypo: zaporne kazni, globe in zelo verjetne pritožbe - Zlati globusi razdeljeni: pred oskarji se najbolj smeji Tarantinu
Hrvaški volivci izbirajo novega predsednika države; Zoran Milanović ali Kolinda Grabar-Kitarović? Izid bo po napovedih tesen; nekoliko višja udeležba kot v prvem krogu naj bi prednost napovedovala Milanoviću. Drugi poudarki: - Združene države in Iran stopnjujejo sovražnosti na plečih Iraka - Leto ameriških predsedniških volitev se začenja z grožnjo nove vojne - Pijan voznik na Južnem Tirolskem do smrti povozil šest mladih Nemcev - Lampičeva najboljša šprinterka novoletne tekaške turneje
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
So šli Američani ponoči z likvidacijo karizmatičnega iranskega poveljnika Kasima Solejmanija korak čez rob, ki vodi v prepad nove vojne? Tega se boji mednarodna skupnost, ki poziva k umiritvi strasti. Medtem ko ameriški predsednik Trump ukaz za napad pojasnjuje z menda Američanom nevarnimi Solejmanijevimi načrti, so v Iranu očitno še v šoku zaradi drastične eskalacije napetosti. Oster odziv so že napovedali, svet pa zdaj zadržuje dih v upanju na preudarnost. - V Avstraliji zaradi požarov največja evakuacija v zgodovini \t - Šivlilje v mariborskem Aprilu ostale pred zaprtimi vrati in že vložile kazensko ovadbo - V veljavi ukrepi za višje pokojnine in delovno aktivnost starejših, a pravo reformo še čakamo - Na dan v povprečju ugasneta po dve slovenski kmetiji
Lep sončen prazničen dan je marsikoga zvabil na izlet, zato je promet v bližini turističnih središč zgoščen. Je pa Slovenija ena redkih držav, kjer je tudi danes dela prost dan. Takšnih dni bo letos pet manj kot lani, saj bo kar nekaj praznikov ob koncu tedna. V oddaji boste slišali še: - Davčne spremembe: Delo se mora splačati, pravi minister Bertoncelj - Sebastian Kurz se vrača v sedlo avstrijskega kanclerja - Množične evakuacije zaradi požarov v Avstraliji - Letos naj bi v nebo poletela prva slovenska satelita
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Ognjemeti na silvestrovanjih - da ali ne? V času, ko družba postaja vse bolj okoljsko ozaveščena, so župani tako pri nas kot po svetu v zagati. V Sydneyu so kljub plazu kritik ognjemet, ki pritegne množice turistov, le priredili, in ga upravičili z gospodarskim pomenom. Kako bomo med dobičkom in okoljem izbirali v prihodnje? V zadnjih Dogodkih in odmevih letos komentiramo krizno stanje podnebja; na nove okoliščine se moramo hitro prilagoditi tudi pri nas. V oddaji še: - Silvestrovanja na prostem v številnih krajih po državi; v Ljubljani pričakujejo več 10 tisoč ljudi - Nedavni ameriški napad na šiitske milice zanetil nove proteste v Bagdadu - Kaj je Rusiji prineslo 20-letno vladanje Vladimirja Putina? Informativni program Radia Slovenija vam želi vse dobro v novem letu!
Nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader po potrdilni sodbi ostaja v zaporu Avstralija ostaja v primežu požarov, zaradi katerih ponekod potekajo evakuacije turistov Do prizorišč olimpijskih iger na Kitajskem bo vozil nov hitri vlak
Anamarija Lampič je nesporna junakinja današnje športne nedelje. V finalu je v premagala vse tekmice in v velikem slogu dobila sprint v Lenzerheideju ter tako osvojila drugo zmago na tekmah svetovnega pokala. 24-letnica, ki je v skupnem seštevku tekaške novoletne turneje na visokem 2-em mestu, že načrtuje nove uspehe. V oddaji tudi o teh temah: - Turški Džengis si s Karavankami želi odpreti pot tudi na evropski trg - Kranjski zdravniki: razmere so se nekoliko izboljšale, a apatija ostaja - Kijev: izmenjava zapornikov s proruskimi separatisti je končana - Koprski zapor poka po šivih, nove pravosodne policiste je težko dobiti
\t\t\t\t\t\t - Evropska unija imela v letu 2019 več dela z lastno formo kot z vsebino - Ljubljana in Maribor zadovoljna s turističnim obiskom, prazniki še posebej dobičkonosni - Leto zaznamovalo praznovanje 100-te obletnice rojstva Franceta Štiglica - Američanki Shiffrinovi veleslalom v Lienzu, Italijanu Parisu smuk v Bormiu
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Leto, ki se izteka, tudi v znamenju propada Adrie Airways Libija bi ob zaostrovanju razmer Turčijo zaprosila za vojaško pomoč Od danes pirotehnika dovoljena, a zdrava pamet ne bo odveč \t
Neveljaven email naslov