Michel Obenga iz Gabona je danes direktor Inštituta za francoščino, prvič pa je v Slovenijo prišel že leta 1983 kot študent agronomije

Na kaj pomislite ob besedi Gabon? Morda na Afriko, visoke temperature, potem pa se verjetno že ustavi. A Gabon in Slovenija nista tako zelo različni državi, obe sta razmeroma majhni, imata malo prebivalcev, ležita v sredini celine, velik del površja je prekrit z gozdovi.

»Slovenci radi slišite, kako imate lepo državo. To se mi ne zdi pomembno, bolj pomembno je to, da se zavedaš, v kakšnem okolju živiš in kakšen odnos razvijaš do njega.«

K nam je prvič prišel leta 1983. Problem se je pojavil, ker so v njegovi državi želeli, da bi študiral agronomijo, on pa si je nadvse želel študirati medicino. Kljub temu se je odpravil v Evropo, saj je menil, da mu bo mogoče vrsto študija uspelo zamenjati pri nas. Ker se to ni zgodilo, jo je ucvrl domov.

»Imel sem dobro štipendijo in sem kupil avto, se vrnil domov in tam vozil taksi eno leto. Potem pa sem nekega dne spoznal, da je univerza pomembnejša stvar, je kot potni list življenja, ki odpira vrata prihodnosti. Imel sem to srečo, da sem lahko prišel nazaj in diplomiral.«

Njegova velika želja je, da bi del Slovenije nekako preselil v Gabon.

“Moje sanje so, da nekoč zgradim vilo z restavracijo v Gabonu in izumim nov način, kako počitnice tam preživeti na drugačen način.”

In tam bo mogoče poskusiti tudi juho, ki je sicer navadno ne jedo.

“Nisem razumel, zakaj morajo ljudje za predjed jesti juho. In zdaj je zanimivo to, da si, ko pridem v Gabon, sam pripravim juho in Gabonci zdaj mene čudno gledajo.”