Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizozemski pogled na Slovenijo s Chantal van Mourik
Chantal van Mourik prihaja iz Nizozemske, v Sloveniji živi že skoraj 20 let. Ima indonezijske korenine, otroštvo pa je preživela v Heerhugowaardu, ki leži nekaj kilometrov iz mesta sira Alkmaarja. V Slovenijo jo je pripeljala poletna romanca.
“S prikolico smo se odpravili na potovanje v Italijo, saj smo želeli v enega od kampov ob Jadranskem morju. Oče je pri Beljaku zgrešil odcep in smo pač šli na to stran Jadrana, v Vrsar. Tam pa sem spoznala fanta iz Slovenije.”
Poletna romanca se je skozi leta sprevrgla v občasno dopisovanje. Nanjo ni naredila tolikšnega vtisa, na fanta, ki je danes uspešni glasbenik Miha Guštin, pa. Za Chantal je napisal pesem Črn tulipan in jo za snemanje videospota zanjo tudi povabil v Slovenijo. Po kratkem premisleku je rekla: “Zakaj pa ne.” Takrat sta ugotovila, da iskrica še tli.
Chantal pravi, da je začela razlike med Slovenci in Nizozemci opažati šele, ko se je vklopila v našo družbo. Eno od prvih presenečenj je bilo to, da je morala ob rojstvu otroka oditi v porodnišnico. Na Nizozemskem ženske namreč načeloma rojevajo doma oziroma v porodnišnico odidejo le za nekaj ur, nato pa v domače okolje. Večdnevno bivanje v porodnišnici, ki je bila za povrh zaradi infekcije zaprta za obiskovalce, je bilo zanjo zato velik šok.
Ni mi všeč ta ideja, da ti v bistvu ne šteješ. Da ne štejejo tvoja čustva, tvoje ideje. Ti moraš zdaj roditi, spraviti ta tujek ven iz sebe.
Naša sogovornica pravi, da ji v Sloveniji v skoraj 20 letih ni uspelo najti hrane, ki bi ji bila res zelo všeč. Pogreša indonezijsko kuhinjo, predvsem pa hagelslag – čokoladne mrvice, ki jih običajno jedo na kruhu. Ji je pa zelo zanimiva kultnost goveje juhe.
Ta juha je na piedestalu. Tista, ki jo zna najbolje skuhati, je ta glavna.
Ko se hrana poje, je na vrsti umazana posoda. Tudi tu se Slovenci in Nizozemci težko sporazumemo. Slovenci namreč vztrajamo, da je treba posodo, ki smo jo oprali z detergentom, pred brisanjem še splakniti; Nizozemci pa to naredijo tako, da posodo z detergentom na njej kar takoj obrišejo.
402 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Nizozemski pogled na Slovenijo s Chantal van Mourik
Chantal van Mourik prihaja iz Nizozemske, v Sloveniji živi že skoraj 20 let. Ima indonezijske korenine, otroštvo pa je preživela v Heerhugowaardu, ki leži nekaj kilometrov iz mesta sira Alkmaarja. V Slovenijo jo je pripeljala poletna romanca.
“S prikolico smo se odpravili na potovanje v Italijo, saj smo želeli v enega od kampov ob Jadranskem morju. Oče je pri Beljaku zgrešil odcep in smo pač šli na to stran Jadrana, v Vrsar. Tam pa sem spoznala fanta iz Slovenije.”
Poletna romanca se je skozi leta sprevrgla v občasno dopisovanje. Nanjo ni naredila tolikšnega vtisa, na fanta, ki je danes uspešni glasbenik Miha Guštin, pa. Za Chantal je napisal pesem Črn tulipan in jo za snemanje videospota zanjo tudi povabil v Slovenijo. Po kratkem premisleku je rekla: “Zakaj pa ne.” Takrat sta ugotovila, da iskrica še tli.
Chantal pravi, da je začela razlike med Slovenci in Nizozemci opažati šele, ko se je vklopila v našo družbo. Eno od prvih presenečenj je bilo to, da je morala ob rojstvu otroka oditi v porodnišnico. Na Nizozemskem ženske namreč načeloma rojevajo doma oziroma v porodnišnico odidejo le za nekaj ur, nato pa v domače okolje. Večdnevno bivanje v porodnišnici, ki je bila za povrh zaradi infekcije zaprta za obiskovalce, je bilo zanjo zato velik šok.
Ni mi všeč ta ideja, da ti v bistvu ne šteješ. Da ne štejejo tvoja čustva, tvoje ideje. Ti moraš zdaj roditi, spraviti ta tujek ven iz sebe.
Naša sogovornica pravi, da ji v Sloveniji v skoraj 20 letih ni uspelo najti hrane, ki bi ji bila res zelo všeč. Pogreša indonezijsko kuhinjo, predvsem pa hagelslag – čokoladne mrvice, ki jih običajno jedo na kruhu. Ji je pa zelo zanimiva kultnost goveje juhe.
Ta juha je na piedestalu. Tista, ki jo zna najbolje skuhati, je ta glavna.
Ko se hrana poje, je na vrsti umazana posoda. Tudi tu se Slovenci in Nizozemci težko sporazumemo. Slovenci namreč vztrajamo, da je treba posodo, ki smo jo oprali z detergentom, pred brisanjem še splakniti; Nizozemci pa to naredijo tako, da posodo z detergentom na njej kar takoj obrišejo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov