Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizozemski pogled na Slovenijo s Chantal van Mourik
Chantal van Mourik prihaja iz Nizozemske, v Sloveniji živi že skoraj 20 let. Ima indonezijske korenine, otroštvo pa je preživela v Heerhugowaardu, ki leži nekaj kilometrov iz mesta sira Alkmaarja. V Slovenijo jo je pripeljala poletna romanca.
“S prikolico smo se odpravili na potovanje v Italijo, saj smo želeli v enega od kampov ob Jadranskem morju. Oče je pri Beljaku zgrešil odcep in smo pač šli na to stran Jadrana, v Vrsar. Tam pa sem spoznala fanta iz Slovenije.”
Poletna romanca se je skozi leta sprevrgla v občasno dopisovanje. Nanjo ni naredila tolikšnega vtisa, na fanta, ki je danes uspešni glasbenik Miha Guštin, pa. Za Chantal je napisal pesem Črn tulipan in jo za snemanje videospota zanjo tudi povabil v Slovenijo. Po kratkem premisleku je rekla: “Zakaj pa ne.” Takrat sta ugotovila, da iskrica še tli.
Chantal pravi, da je začela razlike med Slovenci in Nizozemci opažati šele, ko se je vklopila v našo družbo. Eno od prvih presenečenj je bilo to, da je morala ob rojstvu otroka oditi v porodnišnico. Na Nizozemskem ženske namreč načeloma rojevajo doma oziroma v porodnišnico odidejo le za nekaj ur, nato pa v domače okolje. Večdnevno bivanje v porodnišnici, ki je bila za povrh zaradi infekcije zaprta za obiskovalce, je bilo zanjo zato velik šok.
Ni mi všeč ta ideja, da ti v bistvu ne šteješ. Da ne štejejo tvoja čustva, tvoje ideje. Ti moraš zdaj roditi, spraviti ta tujek ven iz sebe.
Naša sogovornica pravi, da ji v Sloveniji v skoraj 20 letih ni uspelo najti hrane, ki bi ji bila res zelo všeč. Pogreša indonezijsko kuhinjo, predvsem pa hagelslag – čokoladne mrvice, ki jih običajno jedo na kruhu. Ji je pa zelo zanimiva kultnost goveje juhe.
Ta juha je na piedestalu. Tista, ki jo zna najbolje skuhati, je ta glavna.
Ko se hrana poje, je na vrsti umazana posoda. Tudi tu se Slovenci in Nizozemci težko sporazumemo. Slovenci namreč vztrajamo, da je treba posodo, ki smo jo oprali z detergentom, pred brisanjem še splakniti; Nizozemci pa to naredijo tako, da posodo z detergentom na njej kar takoj obrišejo.
402 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Nizozemski pogled na Slovenijo s Chantal van Mourik
Chantal van Mourik prihaja iz Nizozemske, v Sloveniji živi že skoraj 20 let. Ima indonezijske korenine, otroštvo pa je preživela v Heerhugowaardu, ki leži nekaj kilometrov iz mesta sira Alkmaarja. V Slovenijo jo je pripeljala poletna romanca.
“S prikolico smo se odpravili na potovanje v Italijo, saj smo želeli v enega od kampov ob Jadranskem morju. Oče je pri Beljaku zgrešil odcep in smo pač šli na to stran Jadrana, v Vrsar. Tam pa sem spoznala fanta iz Slovenije.”
Poletna romanca se je skozi leta sprevrgla v občasno dopisovanje. Nanjo ni naredila tolikšnega vtisa, na fanta, ki je danes uspešni glasbenik Miha Guštin, pa. Za Chantal je napisal pesem Črn tulipan in jo za snemanje videospota zanjo tudi povabil v Slovenijo. Po kratkem premisleku je rekla: “Zakaj pa ne.” Takrat sta ugotovila, da iskrica še tli.
Chantal pravi, da je začela razlike med Slovenci in Nizozemci opažati šele, ko se je vklopila v našo družbo. Eno od prvih presenečenj je bilo to, da je morala ob rojstvu otroka oditi v porodnišnico. Na Nizozemskem ženske namreč načeloma rojevajo doma oziroma v porodnišnico odidejo le za nekaj ur, nato pa v domače okolje. Večdnevno bivanje v porodnišnici, ki je bila za povrh zaradi infekcije zaprta za obiskovalce, je bilo zanjo zato velik šok.
Ni mi všeč ta ideja, da ti v bistvu ne šteješ. Da ne štejejo tvoja čustva, tvoje ideje. Ti moraš zdaj roditi, spraviti ta tujek ven iz sebe.
Naša sogovornica pravi, da ji v Sloveniji v skoraj 20 letih ni uspelo najti hrane, ki bi ji bila res zelo všeč. Pogreša indonezijsko kuhinjo, predvsem pa hagelslag – čokoladne mrvice, ki jih običajno jedo na kruhu. Ji je pa zelo zanimiva kultnost goveje juhe.
Ta juha je na piedestalu. Tista, ki jo zna najbolje skuhati, je ta glavna.
Ko se hrana poje, je na vrsti umazana posoda. Tudi tu se Slovenci in Nizozemci težko sporazumemo. Slovenci namreč vztrajamo, da je treba posodo, ki smo jo oprali z detergentom, pred brisanjem še splakniti; Nizozemci pa to naredijo tako, da posodo z detergentom na njej kar takoj obrišejo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Cristina Gabriela Pinto Droga Mazovec prihaja iz drugega največjega portugalskega mesta Porta in v Sloveniji živi od leta 2001. Je predsednica Društva slovensko-portugalskega prijateljstva, ki združuje okoli 40 Portugalcev. Kot pravi, se, zaradi majhnega števila Portugalcev, ki bivajo pri nas, vsi poznajo med seboj. Največ jih živi v Ljubljani, nekaj še v Mariboru in Ajdovščini, večina pa je v Slovenijo prišla oziroma tu ostala zaradi ljubezni. Ljubezen je nekoliko vplivala tudi na Gabrielino odločitev o selitvi v Slovenijo, a veliko pomembnejšo vlogo je imelo izobraževanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Čeprav njegov priimek pomeni: tisti, ki se bori z levi, tokratni gost oddaje Drugi pogled ne prihaja iz države, kjer v naravi živijo levi. Prihaja iz dežele, kjer je glavna nevarnost človek – in njegovo orožje. Iz Sirije. 22-letni Rami Subaie je Sirec, a ima dvojno državljanstvo – tudi slovenskega. Dobil ga je zaradi očeta. Ta se je na študij odpravil v Italijo, a pristal v na fakulteti za farmacijo v Zagrebu. Tam je spoznal Ramijevo mamo, ki je iz Bosne na Hrvaško prišla delat. Skupaj sta se nato preselila v Rogaško Slatino. Po več letih dela je lahko zaprosil za takrat jugoslovansko državljanstvo, po odcepitvi pa avtomatično, ker je živel v Sloveniji, dobil slovensko. Tudi Rami ima tako dvojno državljanstvo. Da je, ko je bil star 17 let in je moral zapustiti Sirijo, prišel v Slovenijo, torej ni naključje.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek brez rusificirane končnice pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let, dela v turizmu, je mati, ki s svojim otrokom govori slovensko, in aktivistka, občutljiva na nepravičnosti v družbi. V zadnjem času v javnosti nastopa kot predstavnica Socialnega centra Rog in uporabnica Tovarne Rog, v Drugem pogledu pa smo jo spoznali v nekoliko drugačni luči.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
“Fajn se je smejati drugemu, to je priljubljena rekreacija.” To je odgovor stand-up komika Perice Jerkovića na vprašanje, zakaj se Slovenci radi smejimo vicem o Bosancih. Eden največjih poznavalcev stand-up komedije v Sloveniji, ki na tem področju deluje že 13 let, se je namreč iz Bosne v Slovenijo preselil v času vojne. V Koper je prišel z družino, a brez vsega – brez denarja, materialnih dobrin, dokumentov, brez poznanstev. Kako je biti begunec?
V tokratnem Drugem pogledu predstavljamo Liorja Kochavyja - Izraelca, ki je zaslužen za Odprto kuhno. Več o ideji za petkovo kulinarično tržnico, ki je pred 3 leti svoje mesto našla na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, se od tam razširila še v Celje in Koper, 25. maja pa se bo premierno predstavila v Novi Gorici, v naslednjih minutah, ko boste med drugim izvedeli tudi, kakšne so razlike med Slovenci in Izraelci ter kakšno paniko lahko povzroči avgustovsko neurje. Prispevek je pripravila Andreja Gradišar, prevode je prebral Jure Franko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Sanskriti Kumar je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Je študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo. Več o njej, njenem pogledu na Slovenijo in Slovence ter o Indiji izveste v oddaji Drugi pogled.
Neveljaven email naslov