Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študentka Nadia Flora iz Kameruna v Sloveniji živi tri leta
Nadia Flora prihaja s črne celine. Njena domovina je Kamerun, ki leži v srednji Afriki in ima več kot 23 milijonov prebivalcev. Včasih mu rečejo tudi Afrika v malem, saj tam živi več kot 270 jezikovno-etničnih skupin. Nadia je od tam odšla, pri nas živi približno tri leta, zdaj jo najbolj zaposluje študij marketinga na ljubljanski ekonomski fakulteti. “V Kamerunu se učitelji bolj angažirajo, več komunicirajo s študenti, tudi če je teh več. Tega je tu manj, čeprav je treba kar pogosto k profesorju. V predavalnicah je manj ljudi, ni gneče. Naše univerze so zelo natrpane. Izpiti so tu zelo drugačni,” pravi in dodaja, da je pri nas veliko več obkrožanja, medtem ko je sama bolj vajena esejskih tipov vprašanj.
Kar zadeva predavanja, v Kamerunu predavatelji študentom včasih le pošljejo gradivo za na primer en mesec lekcij, nato pa se en dan dobijo skupaj z vsemi in jim to razložijo. Tu pa so predavanja vsak teden, dodane so jim še vaje. Tudi te imamo v Kamerunu, a gre bolj za individualno delo. Študenti morajo oblikovati skupino in posamezno vajo narediti skupaj. Morajo sodelovati.
Ocenjuje, da je Kameruncev v Sloveniji med 10 in 15, zato gre, če srečate kakšnega njenega sorojaka, za pravo redkost. Opaža, da številni Slovenci ne vedo, kje je Kamerun. Tam in tam jo vprašajo, ali je to v Aziji? Takšna in podobna vprašanja je ne motijo, smešno se ji zdi edino, ko jo vprašamo, kako je prišla v Slovenijo. Pravi, da tako kot veliko drugih ljudi – z letalom.
Zelo ji je všeč, da smo Slovenci precej športen narod:
V parkih je vedno veliko ljudi. To je nekaj, kar bi prenesla v Kamerun. Organizirala bi skupine ljudi, ki bi šle skupaj na pohod, na tek. Naša strast je nogomet, teka, hoje, skupnih izletov v hribe pa ne poznamo. Hoja je v zadnjih letih postala stalnica v mojem življenju. Nisem še šla na Triglav. Mislim, da bi za to potrebovala tri ali štiri dni, a večkrat grem na Šmarno goro. Tam sem bila večkrat. Pogosto grem v Tivoli in Rožno dolino. Včasih tudi do Iške vasi ter na Bled in v Bohinj.
Bi pa v Kamerun, če bi lahko, prenesla tudi slovenske bralne navade: “Vsekakor bi ljudi rada spodbudila, da bi več brali. Tudi Kamerunci beremo, a veliko manj kot Slovenci. Časopise beremo kot nori, veliko manj pa knjige. Za 20 milijonov imamo zelo malo knjigoljubov, morda le polovica bolj redno bere knjige. Tu pa se mi zdi, da vsi berejo.”
Poslovna četrt v Douali, Kamerun
foto: Colette Ngo Ndjom
402 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Študentka Nadia Flora iz Kameruna v Sloveniji živi tri leta
Nadia Flora prihaja s črne celine. Njena domovina je Kamerun, ki leži v srednji Afriki in ima več kot 23 milijonov prebivalcev. Včasih mu rečejo tudi Afrika v malem, saj tam živi več kot 270 jezikovno-etničnih skupin. Nadia je od tam odšla, pri nas živi približno tri leta, zdaj jo najbolj zaposluje študij marketinga na ljubljanski ekonomski fakulteti. “V Kamerunu se učitelji bolj angažirajo, več komunicirajo s študenti, tudi če je teh več. Tega je tu manj, čeprav je treba kar pogosto k profesorju. V predavalnicah je manj ljudi, ni gneče. Naše univerze so zelo natrpane. Izpiti so tu zelo drugačni,” pravi in dodaja, da je pri nas veliko več obkrožanja, medtem ko je sama bolj vajena esejskih tipov vprašanj.
Kar zadeva predavanja, v Kamerunu predavatelji študentom včasih le pošljejo gradivo za na primer en mesec lekcij, nato pa se en dan dobijo skupaj z vsemi in jim to razložijo. Tu pa so predavanja vsak teden, dodane so jim še vaje. Tudi te imamo v Kamerunu, a gre bolj za individualno delo. Študenti morajo oblikovati skupino in posamezno vajo narediti skupaj. Morajo sodelovati.
Ocenjuje, da je Kameruncev v Sloveniji med 10 in 15, zato gre, če srečate kakšnega njenega sorojaka, za pravo redkost. Opaža, da številni Slovenci ne vedo, kje je Kamerun. Tam in tam jo vprašajo, ali je to v Aziji? Takšna in podobna vprašanja je ne motijo, smešno se ji zdi edino, ko jo vprašamo, kako je prišla v Slovenijo. Pravi, da tako kot veliko drugih ljudi – z letalom.
Zelo ji je všeč, da smo Slovenci precej športen narod:
V parkih je vedno veliko ljudi. To je nekaj, kar bi prenesla v Kamerun. Organizirala bi skupine ljudi, ki bi šle skupaj na pohod, na tek. Naša strast je nogomet, teka, hoje, skupnih izletov v hribe pa ne poznamo. Hoja je v zadnjih letih postala stalnica v mojem življenju. Nisem še šla na Triglav. Mislim, da bi za to potrebovala tri ali štiri dni, a večkrat grem na Šmarno goro. Tam sem bila večkrat. Pogosto grem v Tivoli in Rožno dolino. Včasih tudi do Iške vasi ter na Bled in v Bohinj.
Bi pa v Kamerun, če bi lahko, prenesla tudi slovenske bralne navade: “Vsekakor bi ljudi rada spodbudila, da bi več brali. Tudi Kamerunci beremo, a veliko manj kot Slovenci. Časopise beremo kot nori, veliko manj pa knjige. Za 20 milijonov imamo zelo malo knjigoljubov, morda le polovica bolj redno bere knjige. Tu pa se mi zdi, da vsi berejo.”
Poslovna četrt v Douali, Kamerun
foto: Colette Ngo Ndjom
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov