Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študentka Nadia Flora iz Kameruna v Sloveniji živi tri leta
Nadia Flora prihaja s črne celine. Njena domovina je Kamerun, ki leži v srednji Afriki in ima več kot 23 milijonov prebivalcev. Včasih mu rečejo tudi Afrika v malem, saj tam živi več kot 270 jezikovno-etničnih skupin. Nadia je od tam odšla, pri nas živi približno tri leta, zdaj jo najbolj zaposluje študij marketinga na ljubljanski ekonomski fakulteti. “V Kamerunu se učitelji bolj angažirajo, več komunicirajo s študenti, tudi če je teh več. Tega je tu manj, čeprav je treba kar pogosto k profesorju. V predavalnicah je manj ljudi, ni gneče. Naše univerze so zelo natrpane. Izpiti so tu zelo drugačni,” pravi in dodaja, da je pri nas veliko več obkrožanja, medtem ko je sama bolj vajena esejskih tipov vprašanj.
Kar zadeva predavanja, v Kamerunu predavatelji študentom včasih le pošljejo gradivo za na primer en mesec lekcij, nato pa se en dan dobijo skupaj z vsemi in jim to razložijo. Tu pa so predavanja vsak teden, dodane so jim še vaje. Tudi te imamo v Kamerunu, a gre bolj za individualno delo. Študenti morajo oblikovati skupino in posamezno vajo narediti skupaj. Morajo sodelovati.
Ocenjuje, da je Kameruncev v Sloveniji med 10 in 15, zato gre, če srečate kakšnega njenega sorojaka, za pravo redkost. Opaža, da številni Slovenci ne vedo, kje je Kamerun. Tam in tam jo vprašajo, ali je to v Aziji? Takšna in podobna vprašanja je ne motijo, smešno se ji zdi edino, ko jo vprašamo, kako je prišla v Slovenijo. Pravi, da tako kot veliko drugih ljudi – z letalom.
Zelo ji je všeč, da smo Slovenci precej športen narod:
V parkih je vedno veliko ljudi. To je nekaj, kar bi prenesla v Kamerun. Organizirala bi skupine ljudi, ki bi šle skupaj na pohod, na tek. Naša strast je nogomet, teka, hoje, skupnih izletov v hribe pa ne poznamo. Hoja je v zadnjih letih postala stalnica v mojem življenju. Nisem še šla na Triglav. Mislim, da bi za to potrebovala tri ali štiri dni, a večkrat grem na Šmarno goro. Tam sem bila večkrat. Pogosto grem v Tivoli in Rožno dolino. Včasih tudi do Iške vasi ter na Bled in v Bohinj.
Bi pa v Kamerun, če bi lahko, prenesla tudi slovenske bralne navade: “Vsekakor bi ljudi rada spodbudila, da bi več brali. Tudi Kamerunci beremo, a veliko manj kot Slovenci. Časopise beremo kot nori, veliko manj pa knjige. Za 20 milijonov imamo zelo malo knjigoljubov, morda le polovica bolj redno bere knjige. Tu pa se mi zdi, da vsi berejo.”
Poslovna četrt v Douali, Kamerun
foto: Colette Ngo Ndjom
402 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Študentka Nadia Flora iz Kameruna v Sloveniji živi tri leta
Nadia Flora prihaja s črne celine. Njena domovina je Kamerun, ki leži v srednji Afriki in ima več kot 23 milijonov prebivalcev. Včasih mu rečejo tudi Afrika v malem, saj tam živi več kot 270 jezikovno-etničnih skupin. Nadia je od tam odšla, pri nas živi približno tri leta, zdaj jo najbolj zaposluje študij marketinga na ljubljanski ekonomski fakulteti. “V Kamerunu se učitelji bolj angažirajo, več komunicirajo s študenti, tudi če je teh več. Tega je tu manj, čeprav je treba kar pogosto k profesorju. V predavalnicah je manj ljudi, ni gneče. Naše univerze so zelo natrpane. Izpiti so tu zelo drugačni,” pravi in dodaja, da je pri nas veliko več obkrožanja, medtem ko je sama bolj vajena esejskih tipov vprašanj.
Kar zadeva predavanja, v Kamerunu predavatelji študentom včasih le pošljejo gradivo za na primer en mesec lekcij, nato pa se en dan dobijo skupaj z vsemi in jim to razložijo. Tu pa so predavanja vsak teden, dodane so jim še vaje. Tudi te imamo v Kamerunu, a gre bolj za individualno delo. Študenti morajo oblikovati skupino in posamezno vajo narediti skupaj. Morajo sodelovati.
Ocenjuje, da je Kameruncev v Sloveniji med 10 in 15, zato gre, če srečate kakšnega njenega sorojaka, za pravo redkost. Opaža, da številni Slovenci ne vedo, kje je Kamerun. Tam in tam jo vprašajo, ali je to v Aziji? Takšna in podobna vprašanja je ne motijo, smešno se ji zdi edino, ko jo vprašamo, kako je prišla v Slovenijo. Pravi, da tako kot veliko drugih ljudi – z letalom.
Zelo ji je všeč, da smo Slovenci precej športen narod:
V parkih je vedno veliko ljudi. To je nekaj, kar bi prenesla v Kamerun. Organizirala bi skupine ljudi, ki bi šle skupaj na pohod, na tek. Naša strast je nogomet, teka, hoje, skupnih izletov v hribe pa ne poznamo. Hoja je v zadnjih letih postala stalnica v mojem življenju. Nisem še šla na Triglav. Mislim, da bi za to potrebovala tri ali štiri dni, a večkrat grem na Šmarno goro. Tam sem bila večkrat. Pogosto grem v Tivoli in Rožno dolino. Včasih tudi do Iške vasi ter na Bled in v Bohinj.
Bi pa v Kamerun, če bi lahko, prenesla tudi slovenske bralne navade: “Vsekakor bi ljudi rada spodbudila, da bi več brali. Tudi Kamerunci beremo, a veliko manj kot Slovenci. Časopise beremo kot nori, veliko manj pa knjige. Za 20 milijonov imamo zelo malo knjigoljubov, morda le polovica bolj redno bere knjige. Tu pa se mi zdi, da vsi berejo.”
Poslovna četrt v Douali, Kamerun
foto: Colette Ngo Ndjom
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Medtem ko velik del sveta spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, kjer za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor sta uvažala kavo s svoje plantaže v Braziliji, se je Jaime Talbot z ženo Binho pred dobrim letom in pol preselil v Goriška Brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave. Obiskala ju je Andreja Čokl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov