Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru

30.10.2018


Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru, poročena je z Italijanom, že 12 let pa živi v okolici Cerknice

Barbara Camille Tanze je rojena v Münchnu nemško-švicarskemu paru. Poročena je z Italijanom, ki je hkrati slovenski zamejec. Dokler ni prišla v Slovenijo je živela v Nemčiji, Švici ter ZDA. Pestra mešanica in zato ni nič čudnega, da pravi, da se počuti predvsem Evropejko. Diplomirala je iz solo petja ter pevske pedagogike. Dolgo je nastopala kot operna in koncertna pevka ter igralka, že nekaj let pa se ukvarja predvsem s poučevanjem – tako petja, kot dikcije in pravilnega dihanja. Z družino živi v bližini Cerknice, kamor se je preselila naključno.

Evropa oz. neke vrste nevtralna lokacija med njej bližnjima Nemčijo in Švico ter moževo domovino Italijo je bila destinacija, ki sta jo želela poiskati, ko sta iskala lokacijo za svojo poroko. Tako sta tudi prišla do Slovenije:

“Želela sva, da vsi potujejo. Imava star atlas Slovenije iz leta 1980. Odprla sva ga na naključni strani, na slepo položila prst in potem sva se poročila v Škoflji Loki.”

Ob prvem obisku Slovenije jo je očarala predvsem narava. Zato sta se z možem odločila, da si pri nas osnujeta dom. Barbara pravi, da se je slovensko pričela učiti že pred selitvijo, koreniteje pa potem, ko se je preselila. Zelo rada govori zborno, zato jo včasih narečje, ki ga govorijo domačini v bližini Cerknice, kjer živi z družino, kar malo preseneti: “Sem včasih, ko sem jih poslušala, stala tam z odprtimi usti. Sploh če sem slišala besede, kot sta “vojgen” ali “želejzu. Imajo pa tudi kar precej besed iz nemščine.” In prav s pomočjo maternega jezika je rešila tudi kakšno zagato:

“Ko smo obnavljali hišo in imeli delavce v hiši, je bil pri nas tudi parketarja. Poskušal mi je dopovedati, da potrebuje čopič. A jaz te besede takrat nisem poznala. Zato mi je poskusil pokazati z rokami, da je to nekaj dolgega in da gre spodaj tako narazen. Mislila sem, da je to tisto, kar potrebuješ za stranišče (guma za odmaševanje oz. vakum guma). In sem šla iskat in sem bila cela ponosna, da razumem, kaj želi od mene. Pa me je nato samo gledal in rekel: “Jaz rabim pinsel!” In jaz sem bila potem tako – pa zakaj nisi prej tega povedal v nemščini?!”

Barbari je v Sloveniji poleg narave zelo všeč tudi umirjeno okolje, občutek varnosti, to, da lahko včasih hišo pustiš tudi odprto. Ima zelo prijazne sosede, ki jim že od začetka tu in tam kot darilo na dom prinesejo hrano, ki so jo pridelali. Pravi, da so slovenski vrtci organizirani veliko bolje kot v Nemčiji ali Švici. Izboljšala bi se lahko le slovenska komunikacija, poudarja: “Ljudje nimajo odprete komunikacije, ni radovednosti. Iz Švice in še posebej Francije sem navajena tudi bolj formalnih odnosov. Vsi se pozdravljajo z gospod ali gospa. Prav tako se tam v trgovini vedno nasmehnejo in prijazno pozdravijo, ko prideš, saj so veseli, da ti bodo lahko kaj prodali. Tu pa tega ni.”


Drugi pogled

402 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru

30.10.2018


Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru, poročena je z Italijanom, že 12 let pa živi v okolici Cerknice

Barbara Camille Tanze je rojena v Münchnu nemško-švicarskemu paru. Poročena je z Italijanom, ki je hkrati slovenski zamejec. Dokler ni prišla v Slovenijo je živela v Nemčiji, Švici ter ZDA. Pestra mešanica in zato ni nič čudnega, da pravi, da se počuti predvsem Evropejko. Diplomirala je iz solo petja ter pevske pedagogike. Dolgo je nastopala kot operna in koncertna pevka ter igralka, že nekaj let pa se ukvarja predvsem s poučevanjem – tako petja, kot dikcije in pravilnega dihanja. Z družino živi v bližini Cerknice, kamor se je preselila naključno.

Evropa oz. neke vrste nevtralna lokacija med njej bližnjima Nemčijo in Švico ter moževo domovino Italijo je bila destinacija, ki sta jo želela poiskati, ko sta iskala lokacijo za svojo poroko. Tako sta tudi prišla do Slovenije:

“Želela sva, da vsi potujejo. Imava star atlas Slovenije iz leta 1980. Odprla sva ga na naključni strani, na slepo položila prst in potem sva se poročila v Škoflji Loki.”

Ob prvem obisku Slovenije jo je očarala predvsem narava. Zato sta se z možem odločila, da si pri nas osnujeta dom. Barbara pravi, da se je slovensko pričela učiti že pred selitvijo, koreniteje pa potem, ko se je preselila. Zelo rada govori zborno, zato jo včasih narečje, ki ga govorijo domačini v bližini Cerknice, kjer živi z družino, kar malo preseneti: “Sem včasih, ko sem jih poslušala, stala tam z odprtimi usti. Sploh če sem slišala besede, kot sta “vojgen” ali “želejzu. Imajo pa tudi kar precej besed iz nemščine.” In prav s pomočjo maternega jezika je rešila tudi kakšno zagato:

“Ko smo obnavljali hišo in imeli delavce v hiši, je bil pri nas tudi parketarja. Poskušal mi je dopovedati, da potrebuje čopič. A jaz te besede takrat nisem poznala. Zato mi je poskusil pokazati z rokami, da je to nekaj dolgega in da gre spodaj tako narazen. Mislila sem, da je to tisto, kar potrebuješ za stranišče (guma za odmaševanje oz. vakum guma). In sem šla iskat in sem bila cela ponosna, da razumem, kaj želi od mene. Pa me je nato samo gledal in rekel: “Jaz rabim pinsel!” In jaz sem bila potem tako – pa zakaj nisi prej tega povedal v nemščini?!”

Barbari je v Sloveniji poleg narave zelo všeč tudi umirjeno okolje, občutek varnosti, to, da lahko včasih hišo pustiš tudi odprto. Ima zelo prijazne sosede, ki jim že od začetka tu in tam kot darilo na dom prinesejo hrano, ki so jo pridelali. Pravi, da so slovenski vrtci organizirani veliko bolje kot v Nemčiji ali Švici. Izboljšala bi se lahko le slovenska komunikacija, poudarja: “Ljudje nimajo odprete komunikacije, ni radovednosti. Iz Švice in še posebej Francije sem navajena tudi bolj formalnih odnosov. Vsi se pozdravljajo z gospod ali gospa. Prav tako se tam v trgovini vedno nasmehnejo in prijazno pozdravijo, ko prideš, saj so veseli, da ti bodo lahko kaj prodali. Tu pa tega ni.”


24.10.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


17.10.2017

Nadira Karim, Trinidad in Tobago

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.10.2017

Widad Tamimi, Italijanka judovsko-palestinskih korenin

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


03.10.2017

Julia Martinet, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.09.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.09.2017

Indija - Mehtab Singh

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.09.2017

Shin Sato, Japonec

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.09.2017

Alexey Sarria Guerra s Kube

Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.


29.08.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.08.2017

Mikel Rojo, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.08.2017

Julija Mesarič iz Rusije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.08.2017

Peter Bossman iz Gane

Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


01.08.2017

Lidija Dímkovska iz Makedonije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.07.2017

Kinda Al-Mansour Kranjec, Sirija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.07.2017

Alexander Niño Ruiz iz Kolumbije

V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.


11.07.2017

Jadranka Matić Zupančič s Hrvaške

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.07.2017

Michel Obenga iz Gabona

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.06.2017

Yulia Roschina

Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.


20.06.2017

Švedinja Marina Martensson

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.06.2017

Elizabeth Omoregie iz Bolgarije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 16 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov