Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Američanko in vlogerko Mariah Dolenc
Američanka Mariah Dolenc se je k nam preselila pred sedmimi leti in si s Slovencem v Ljubljani ustvarila družino. Povedala nam je, da bi pri nas brez problema shajala brez znanja slovenščine, saj večina Slovencev dobro govori angleško. Kljub temu je opravila dva tečaja in poskuša čim več govoriti v slovenščini. Največja spodbuda je tašča, ki angleško ne govori. Pri tem pa sta ji nehote v pomoč tudi hčerki, saj ljudje z njima slovensko govorijo pravilneje, počasneje in predvsem razločneje.
Skloni so najtežji. Zagotovo! Vedno! Skoraj nikoli ne vem, ali je v hiši ali v hišo. S poslušanjem sem se naučila, kaj je najverjetneje prav. Sicer pa si je zelo težko zapomniti končnice.
Kalifornijčanka svojo zgodbo pripoveduje na enem bolj gledanih slovenskih vlogov – njeni videi na Youtubu imajo več 10 tisoč ogledov, najbolj gledani skoraj 100 tisoč. Tema njenih videoobjav: življenje v Sloveniji.
Sončno Kalifornijo najbolj pogreša v mrzlih zimskih dneh. Predvsem pa pogreša prostor.
V Ameriki je vse večje, bolj prostorno. Tu pa je vse malce manjše, tako domovi kot okolica. Vsakič, ko se vrnem domov, me prevzame ta neverjeten občutek odprtega prostora. Zdaj, ko imam otroke, ugotavljam tudi, da pogrešam svojo družino, saj bi rada skupaj z njo vzgajala otroke.
Je pa občutek prostornosti, ki ga opisuje, vsaj za trenutek našla tudi pri nas, v Arboretumu.
“Kako so bili jezni, ko sem rekla, da ne maram čokolina,” pove v smehu.
Naredila sem video o treh jedeh, ki jih imam rada, in o treh jedeh, ki jih ne maram. In vsi so bili tako jezni, da ne maram zaseke, čokolina in včasih tudi torte. Torte, ki jih imajo na velikih dogodkih, včasih res niso dobre. Čisto čudno mi je, da je na dnu torta čisto mokra.
Glede čokolina doda, da zdaj razume, da gre za nostalgijo. »Verjetno bi se sama počutila enako, če bi mi nekdo rekel, da ne mara arašidovega masla z marmelado,« doda. Hkrati je bilo to tudi srečanje s slovensko iskrenostjo.
Mogoče Američani nimamo poguma nekomu v obraz reči, da nam nekaj ni všeč. To storimo bolj vljudno, po ovinkih. Slovenci pa ste precej iskreni in takoj poveste, če vam kaj ni všeč. Kar ima svoje prednosti in slabosti. Mi je pa to pri možu všeč, ker vem, da je vedno iskren z menoj.
402 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Američanko in vlogerko Mariah Dolenc
Američanka Mariah Dolenc se je k nam preselila pred sedmimi leti in si s Slovencem v Ljubljani ustvarila družino. Povedala nam je, da bi pri nas brez problema shajala brez znanja slovenščine, saj večina Slovencev dobro govori angleško. Kljub temu je opravila dva tečaja in poskuša čim več govoriti v slovenščini. Največja spodbuda je tašča, ki angleško ne govori. Pri tem pa sta ji nehote v pomoč tudi hčerki, saj ljudje z njima slovensko govorijo pravilneje, počasneje in predvsem razločneje.
Skloni so najtežji. Zagotovo! Vedno! Skoraj nikoli ne vem, ali je v hiši ali v hišo. S poslušanjem sem se naučila, kaj je najverjetneje prav. Sicer pa si je zelo težko zapomniti končnice.
Kalifornijčanka svojo zgodbo pripoveduje na enem bolj gledanih slovenskih vlogov – njeni videi na Youtubu imajo več 10 tisoč ogledov, najbolj gledani skoraj 100 tisoč. Tema njenih videoobjav: življenje v Sloveniji.
Sončno Kalifornijo najbolj pogreša v mrzlih zimskih dneh. Predvsem pa pogreša prostor.
V Ameriki je vse večje, bolj prostorno. Tu pa je vse malce manjše, tako domovi kot okolica. Vsakič, ko se vrnem domov, me prevzame ta neverjeten občutek odprtega prostora. Zdaj, ko imam otroke, ugotavljam tudi, da pogrešam svojo družino, saj bi rada skupaj z njo vzgajala otroke.
Je pa občutek prostornosti, ki ga opisuje, vsaj za trenutek našla tudi pri nas, v Arboretumu.
“Kako so bili jezni, ko sem rekla, da ne maram čokolina,” pove v smehu.
Naredila sem video o treh jedeh, ki jih imam rada, in o treh jedeh, ki jih ne maram. In vsi so bili tako jezni, da ne maram zaseke, čokolina in včasih tudi torte. Torte, ki jih imajo na velikih dogodkih, včasih res niso dobre. Čisto čudno mi je, da je na dnu torta čisto mokra.
Glede čokolina doda, da zdaj razume, da gre za nostalgijo. »Verjetno bi se sama počutila enako, če bi mi nekdo rekel, da ne mara arašidovega masla z marmelado,« doda. Hkrati je bilo to tudi srečanje s slovensko iskrenostjo.
Mogoče Američani nimamo poguma nekomu v obraz reči, da nam nekaj ni všeč. To storimo bolj vljudno, po ovinkih. Slovenci pa ste precej iskreni in takoj poveste, če vam kaj ni všeč. Kar ima svoje prednosti in slabosti. Mi je pa to pri možu všeč, ker vem, da je vedno iskren z menoj.
Zahodnoafriška država Sierra Leone je bila v 18. stoletju pomembno središče čezatlantskega trga s sužnji, danes pa sta glavna gospodarska panoga te države rudarstvo in trgovina z diamanti. Njeno ime izhaja iz portugalskega imena za pokrajino – Serra Leoa; dobesedni prevod tega je Levja gora. Iz prestolnice Sierre Leone – Freetowna, ki ga je podjetje Sierra Leone Company leta 1792 ustanovilo kot dom za temnopolte Britance, ki so se bojevali pod britansko zastavo v ameriški vojni za neodvisnost – prihaja 23-letna Kim Camara. Že 16 let živi v Ljubljani, težave, ki jih je imela ob prihodu, pa so jo spodbudile, da je pri nas odprla prvi frizerski salon za urejanje afriškega tipa las. Tudi o tem, predvsem pa o razlikah med Slovenijo in Sierro Leone, pozneje. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?
Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Anika Dziewior Pavlin ne mara, če kdo reče, da sta poljščina in slovenščina podobna jezika ter da je zato učenje lažje
Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.
K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov