Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Američanko in vlogerko Mariah Dolenc
Američanka Mariah Dolenc se je k nam preselila pred sedmimi leti in si s Slovencem v Ljubljani ustvarila družino. Povedala nam je, da bi pri nas brez problema shajala brez znanja slovenščine, saj večina Slovencev dobro govori angleško. Kljub temu je opravila dva tečaja in poskuša čim več govoriti v slovenščini. Največja spodbuda je tašča, ki angleško ne govori. Pri tem pa sta ji nehote v pomoč tudi hčerki, saj ljudje z njima slovensko govorijo pravilneje, počasneje in predvsem razločneje.
Skloni so najtežji. Zagotovo! Vedno! Skoraj nikoli ne vem, ali je v hiši ali v hišo. S poslušanjem sem se naučila, kaj je najverjetneje prav. Sicer pa si je zelo težko zapomniti končnice.
Kalifornijčanka svojo zgodbo pripoveduje na enem bolj gledanih slovenskih vlogov – njeni videi na Youtubu imajo več 10 tisoč ogledov, najbolj gledani skoraj 100 tisoč. Tema njenih videoobjav: življenje v Sloveniji.
Sončno Kalifornijo najbolj pogreša v mrzlih zimskih dneh. Predvsem pa pogreša prostor.
V Ameriki je vse večje, bolj prostorno. Tu pa je vse malce manjše, tako domovi kot okolica. Vsakič, ko se vrnem domov, me prevzame ta neverjeten občutek odprtega prostora. Zdaj, ko imam otroke, ugotavljam tudi, da pogrešam svojo družino, saj bi rada skupaj z njo vzgajala otroke.
Je pa občutek prostornosti, ki ga opisuje, vsaj za trenutek našla tudi pri nas, v Arboretumu.
“Kako so bili jezni, ko sem rekla, da ne maram čokolina,” pove v smehu.
Naredila sem video o treh jedeh, ki jih imam rada, in o treh jedeh, ki jih ne maram. In vsi so bili tako jezni, da ne maram zaseke, čokolina in včasih tudi torte. Torte, ki jih imajo na velikih dogodkih, včasih res niso dobre. Čisto čudno mi je, da je na dnu torta čisto mokra.
Glede čokolina doda, da zdaj razume, da gre za nostalgijo. »Verjetno bi se sama počutila enako, če bi mi nekdo rekel, da ne mara arašidovega masla z marmelado,« doda. Hkrati je bilo to tudi srečanje s slovensko iskrenostjo.
Mogoče Američani nimamo poguma nekomu v obraz reči, da nam nekaj ni všeč. To storimo bolj vljudno, po ovinkih. Slovenci pa ste precej iskreni in takoj poveste, če vam kaj ni všeč. Kar ima svoje prednosti in slabosti. Mi je pa to pri možu všeč, ker vem, da je vedno iskren z menoj.
402 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Američanko in vlogerko Mariah Dolenc
Američanka Mariah Dolenc se je k nam preselila pred sedmimi leti in si s Slovencem v Ljubljani ustvarila družino. Povedala nam je, da bi pri nas brez problema shajala brez znanja slovenščine, saj večina Slovencev dobro govori angleško. Kljub temu je opravila dva tečaja in poskuša čim več govoriti v slovenščini. Največja spodbuda je tašča, ki angleško ne govori. Pri tem pa sta ji nehote v pomoč tudi hčerki, saj ljudje z njima slovensko govorijo pravilneje, počasneje in predvsem razločneje.
Skloni so najtežji. Zagotovo! Vedno! Skoraj nikoli ne vem, ali je v hiši ali v hišo. S poslušanjem sem se naučila, kaj je najverjetneje prav. Sicer pa si je zelo težko zapomniti končnice.
Kalifornijčanka svojo zgodbo pripoveduje na enem bolj gledanih slovenskih vlogov – njeni videi na Youtubu imajo več 10 tisoč ogledov, najbolj gledani skoraj 100 tisoč. Tema njenih videoobjav: življenje v Sloveniji.
Sončno Kalifornijo najbolj pogreša v mrzlih zimskih dneh. Predvsem pa pogreša prostor.
V Ameriki je vse večje, bolj prostorno. Tu pa je vse malce manjše, tako domovi kot okolica. Vsakič, ko se vrnem domov, me prevzame ta neverjeten občutek odprtega prostora. Zdaj, ko imam otroke, ugotavljam tudi, da pogrešam svojo družino, saj bi rada skupaj z njo vzgajala otroke.
Je pa občutek prostornosti, ki ga opisuje, vsaj za trenutek našla tudi pri nas, v Arboretumu.
“Kako so bili jezni, ko sem rekla, da ne maram čokolina,” pove v smehu.
Naredila sem video o treh jedeh, ki jih imam rada, in o treh jedeh, ki jih ne maram. In vsi so bili tako jezni, da ne maram zaseke, čokolina in včasih tudi torte. Torte, ki jih imajo na velikih dogodkih, včasih res niso dobre. Čisto čudno mi je, da je na dnu torta čisto mokra.
Glede čokolina doda, da zdaj razume, da gre za nostalgijo. »Verjetno bi se sama počutila enako, če bi mi nekdo rekel, da ne mara arašidovega masla z marmelado,« doda. Hkrati je bilo to tudi srečanje s slovensko iskrenostjo.
Mogoče Američani nimamo poguma nekomu v obraz reči, da nam nekaj ni všeč. To storimo bolj vljudno, po ovinkih. Slovenci pa ste precej iskreni in takoj poveste, če vam kaj ni všeč. Kar ima svoje prednosti in slabosti. Mi je pa to pri možu všeč, ker vem, da je vedno iskren z menoj.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov