Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Američanko in vlogerko Mariah Dolenc
Američanka Mariah Dolenc se je k nam preselila pred sedmimi leti in si s Slovencem v Ljubljani ustvarila družino. Povedala nam je, da bi pri nas brez problema shajala brez znanja slovenščine, saj večina Slovencev dobro govori angleško. Kljub temu je opravila dva tečaja in poskuša čim več govoriti v slovenščini. Največja spodbuda je tašča, ki angleško ne govori. Pri tem pa sta ji nehote v pomoč tudi hčerki, saj ljudje z njima slovensko govorijo pravilneje, počasneje in predvsem razločneje.
Skloni so najtežji. Zagotovo! Vedno! Skoraj nikoli ne vem, ali je v hiši ali v hišo. S poslušanjem sem se naučila, kaj je najverjetneje prav. Sicer pa si je zelo težko zapomniti končnice.
Kalifornijčanka svojo zgodbo pripoveduje na enem bolj gledanih slovenskih vlogov – njeni videi na Youtubu imajo več 10 tisoč ogledov, najbolj gledani skoraj 100 tisoč. Tema njenih videoobjav: življenje v Sloveniji.
Sončno Kalifornijo najbolj pogreša v mrzlih zimskih dneh. Predvsem pa pogreša prostor.
V Ameriki je vse večje, bolj prostorno. Tu pa je vse malce manjše, tako domovi kot okolica. Vsakič, ko se vrnem domov, me prevzame ta neverjeten občutek odprtega prostora. Zdaj, ko imam otroke, ugotavljam tudi, da pogrešam svojo družino, saj bi rada skupaj z njo vzgajala otroke.
Je pa občutek prostornosti, ki ga opisuje, vsaj za trenutek našla tudi pri nas, v Arboretumu.
“Kako so bili jezni, ko sem rekla, da ne maram čokolina,” pove v smehu.
Naredila sem video o treh jedeh, ki jih imam rada, in o treh jedeh, ki jih ne maram. In vsi so bili tako jezni, da ne maram zaseke, čokolina in včasih tudi torte. Torte, ki jih imajo na velikih dogodkih, včasih res niso dobre. Čisto čudno mi je, da je na dnu torta čisto mokra.
Glede čokolina doda, da zdaj razume, da gre za nostalgijo. »Verjetno bi se sama počutila enako, če bi mi nekdo rekel, da ne mara arašidovega masla z marmelado,« doda. Hkrati je bilo to tudi srečanje s slovensko iskrenostjo.
Mogoče Američani nimamo poguma nekomu v obraz reči, da nam nekaj ni všeč. To storimo bolj vljudno, po ovinkih. Slovenci pa ste precej iskreni in takoj poveste, če vam kaj ni všeč. Kar ima svoje prednosti in slabosti. Mi je pa to pri možu všeč, ker vem, da je vedno iskren z menoj.
402 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor z Američanko in vlogerko Mariah Dolenc
Američanka Mariah Dolenc se je k nam preselila pred sedmimi leti in si s Slovencem v Ljubljani ustvarila družino. Povedala nam je, da bi pri nas brez problema shajala brez znanja slovenščine, saj večina Slovencev dobro govori angleško. Kljub temu je opravila dva tečaja in poskuša čim več govoriti v slovenščini. Največja spodbuda je tašča, ki angleško ne govori. Pri tem pa sta ji nehote v pomoč tudi hčerki, saj ljudje z njima slovensko govorijo pravilneje, počasneje in predvsem razločneje.
Skloni so najtežji. Zagotovo! Vedno! Skoraj nikoli ne vem, ali je v hiši ali v hišo. S poslušanjem sem se naučila, kaj je najverjetneje prav. Sicer pa si je zelo težko zapomniti končnice.
Kalifornijčanka svojo zgodbo pripoveduje na enem bolj gledanih slovenskih vlogov – njeni videi na Youtubu imajo več 10 tisoč ogledov, najbolj gledani skoraj 100 tisoč. Tema njenih videoobjav: življenje v Sloveniji.
Sončno Kalifornijo najbolj pogreša v mrzlih zimskih dneh. Predvsem pa pogreša prostor.
V Ameriki je vse večje, bolj prostorno. Tu pa je vse malce manjše, tako domovi kot okolica. Vsakič, ko se vrnem domov, me prevzame ta neverjeten občutek odprtega prostora. Zdaj, ko imam otroke, ugotavljam tudi, da pogrešam svojo družino, saj bi rada skupaj z njo vzgajala otroke.
Je pa občutek prostornosti, ki ga opisuje, vsaj za trenutek našla tudi pri nas, v Arboretumu.
“Kako so bili jezni, ko sem rekla, da ne maram čokolina,” pove v smehu.
Naredila sem video o treh jedeh, ki jih imam rada, in o treh jedeh, ki jih ne maram. In vsi so bili tako jezni, da ne maram zaseke, čokolina in včasih tudi torte. Torte, ki jih imajo na velikih dogodkih, včasih res niso dobre. Čisto čudno mi je, da je na dnu torta čisto mokra.
Glede čokolina doda, da zdaj razume, da gre za nostalgijo. »Verjetno bi se sama počutila enako, če bi mi nekdo rekel, da ne mara arašidovega masla z marmelado,« doda. Hkrati je bilo to tudi srečanje s slovensko iskrenostjo.
Mogoče Američani nimamo poguma nekomu v obraz reči, da nam nekaj ni všeč. To storimo bolj vljudno, po ovinkih. Slovenci pa ste precej iskreni in takoj poveste, če vam kaj ni všeč. Kar ima svoje prednosti in slabosti. Mi je pa to pri možu všeč, ker vem, da je vedno iskren z menoj.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov