Tarcio Franca ni tipičen Brazilec - ne igra nogometa, ne obvlada capoeire in ne zna plesati sambe, ima pa rad govejo juho in pražen krompir

Zase pravi, da ni tipični Brazilec – ne igra nogometa, ne obvlada capoeire in ne zna plesati sambe, ima pa zato zdaj, ko v slovenski prestolnici živi že deset let, zelo rad govejo juho in pražen krompir. Tarcio Franca prihaja iz 500 let stare prestolnice federalne dežele Salvador da Bahia v velikosti Francije, ki se ponaša s čudovitim starim delom, Pelourinhom, kjer se v sinje tropsko nebo pno zvoniki številnih prelepih portugalskih cerkva. V Ljubljano se je preselil iz sicer četrtega največjega mesta v Braziliji, v katerem živi skoraj tri milijone prebivalcev.

Mesto je zelo veliko, kaotično, ogromno ljudi, ogromno prometa, ni vse tako lepo strukturirano in organizirano kot v Ljubljani. Včasih se Ljubljančani in na sploh Slovenci ne zavedajo, kako dobro so stvari tu urejene. V vseh letih tu se niti enkrat nisem vrnil nazaj domov, tako, da sem se res kar navadil na življenje tu – živeti v manjšem mestu zame ni več težava oziroma mi je celo postalo zelo všeč.

Prave zime doma ne poznajo, ko je v Evropi poletje, je namreč pri njih deževno obdobje.

Najnižja temperatura pri nas je 21, 22 stopinj, tako da je precej hecno, ko se pogovarjam z mamo in mi reče – joj, zebe me, danes pa dež pada, mrzlo je. Pa si mislim – verjemi, to ni pravi mraz. To kar me sicer še bolj moti kot nizke temperature, je pomanjkanje svetlobe. Včasih mine teden, mineta dva brez sončnih žarkov, takrat mi je res težko. Postanem žalosten in ne vem zakaj, potem pa se spomnim, da je to zato, ker ni sonca.

Na pustni torek, ko smo v oddaji Drugi pogled gostili Tarcia Franca, nismo mogli mimo praznovanj. Ta so za Brazilce vedno glasna in vesela in prav takšno razpoloženje je te dni zajelo celotno Brazilijo. In čeprav je Salvador, glavno mesto zvezne države Bahia in rojstno mesto našega sogovornika, od glavnega mesta Ria de Janeira oddaljeno več kot 1500 km, imajo tudi pri njih nora pustna praznovanja. Tudi sam si bo danes privoščil vsaj en krof, saj pravi, da ni pravega pustnega praznovanje brez tega, Slovencem pa svetuje, naj si tudi danes in vse dni v letu vzamejo več časa za zabavo in veselje, nadenejo nasmeh na obraz in prepustijo dobri volji, ki dela čudeže.