Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.

V Sloveniji že od konca 80. let

Bea Tomšič Amon se je slovenskim staršem rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V večmilijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob koncu študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.

“Zelo pogrešam Buenos Aires, ki je ogromno mesto in mi je zelo všeč. Po drugi strani pa so v Sloveniji stvari zelo urejene. In ko se enkrat navadiš na red, je težko živet v prostoru, v katerem je vse mogoče in v katerem je na milijone ljudi, pri čemer ne veš, kako se bo kdo odzval.”

Bea je zaposlena kot izredna profesorica za področje likovne didaktike na Oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Je avtorica več učbenikov za likovno vzgojo za osnovno in srednjo šolo. Zavedanje o pomembnosti likovnega ustvarjanja in učenja za razvoj in vseživljenjsko kondicijo možganov se, kot pravi, tako pri nas kot v Argentini izgublja. Nekaj, kar se vsaj v Argentini ne izgublja, pa so čustva oziroma povezanost z lastnimi koreninami.

“Mi gremo na pokopališče prvič, ko pridemo na obisk k sorodnikom, in obiščemo grob stare mame, ki je nisi nikoli v življenju videl. In potem ti tečejo solze. Pri nas v Argentini zelo razmišljamo o koreninah, o tem, od kod prihajaš, o vezeh, ki so med ljudmi in tako naprej.”

Od konca osemdesetih let je sodelovala pri samostojnih projektih na področju arhitekture, objavila več člankov, monografijo in dele monografij v znanstvenem in strokovnem tisku. Želi pa si, da bi tudi državi, v kateri se je rodila, pustila vsaj toliko znanja in izkušenj, kot jih bo Sloveniji. Zato se bo morda, nikoli ne reci nikoli, kdaj vrnila.