Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje.”

29.10.2019

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.

Irina Ionitoiu iz Bukarešte o presenečenjih in izzivih ob selitvi v Zagorje ob Savi

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. Selitev iz dvomilijonskega mesta v manjši kraj s približno sedem tisoč prebivalci je prinesla marsikatero presenečenje in marsikateri nov izziv. Čeprav zase pravi, da je sicer mestno dekle, pa ji zdaj življenje v manjšem mestu povsem ustreza.

V Bukarešti vsi samo hitijo – drug mimo drugega, na podzemno, z nje, brez pozdrava, tukaj pa so vsi bolj mirni – na ulicah se ti ljudje nasmehnejo, pozdravijo te iz avta in pomahajo, povprašajo, kako si – to se mi zdi res neverjetno lepo, kaj takega se mi doma ni nikoli zgodilo. Zdaj lahko rečem, da živim z naravo – blizu gozdov, travnikov, rada grem do reke, bližnjega jezera. Doma sem pogosteje hodila v bare, restavracije, gledališče, zdaj pa se dosti raje sprehajam po domačem kraju in okolici – lepo je!

Ko spozna nove ljudi v Sloveniji, Irina pove, da večina bolj malo pozna njeno državo in bolj malo ve o njenem rojstnem mestu. Po navadi mislijo, da tam vlada revščina, malokdo sploh ve, da je Romunija v Evropski uniji, spomnijo se na Transilvanijo, gradove in grofa Drakulo. Nove stvari, novi izzivi, presenečenja – vse to pa je tudi njo pričakalo ob selitvi – a ni bilo vse le lepo in pozitivno.

Službo sem iskala res zelo, zelo dolgo časa – to je bila na začetku največja ovira. Ko sem jo končno našla, pa se je vse postavilo na svoje mesto – plačilo najemnine ni bilo več težava, s službo so prišla nova poznanstva, ki so prerasla v prijateljstva, tudi sama sem bila dosti bolj zadovoljna in srečna. A vseeno – ostala je – in še vedno ostaja – druga največja ovira. Jezik. V šoli sem se učila več tujih jezikov, in to mi nikoli ni predstavljalo težav. Slovenščina pa je res težka, nisem si predstavljala, da bo tako težko. Izgovarjava mi povzroča največ preglavic in pa pravilen vrstni red besed v stavkih. Najtežja beseda zame je čmrlj – drugih težkih besed se ne spomnim, saj zame zvenijo tako, kot bi jih izgovarjali vesoljci.

Tudi nekatere slovenske navade so našo sogovornico presenetile.

Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje – to tukaj še vedno včasih kar malo pozabim, pa se mi zdi, da je pri vas precej pomembno, dobim kar kakšen grd pogled, zato se potem hitro sezujem. Mi je pa zato zelo všeč vaš običaj pitja kave. Vzamete si čas za kavo – s prijatelji, sodelavci ali pa si jo privoščite tudi sami in uživate v njej. Opazila sem, da se Slovenci veliko smejite, po navadi ste vedno dobre volje, je pa res, da radi tudi opravljate – moji sosedi vedno vedo vse o meni – kdaj grem ven, kdaj pridem domov, kako sem oblečena, s kom grem kam … To me je najprej zmotilo, zdaj pa se mi zdi zabavno. Moram pohvaliti tudi vašo vljudnost – vedno pozdravite, ponudite roko ob prihodu ali odhodu, nasmeh – to zelo cenim, pri nas doma tega zagotovo manjka.

Irino so v Sloveniji že obiskali tudi njeni sorodniki. Peljala jih je v Bohinj, na Bled, jim razkazala Ljubljano, njenim staršem je bil najbolj všeč obisk Škofje Loke, navdušeni so bili na lepoto in čistočo naše države. V prihodnjih mesecih spet načrtujejo skupno srečanje – združili bodo prijetno s koristnim, se srečali nekje na pol poti, najverjetneje kar v Milanu, in konec leta preživeli v družinskem krogu.

 


Drugi pogled

402 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

“Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje.”

29.10.2019

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. V prostem času rada bere, pogleda dober film, preživlja čas s fantom in se druži s prijatelji. Rada tudi telovadi in kuha, predvsem zdravo hrano. O največjih spremembah, ki jih je doživela ob selitvi, in največjih razlikah, ki jih vidi med Slovenijo in Romunijo, se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.

Irina Ionitoiu iz Bukarešte o presenečenjih in izzivih ob selitvi v Zagorje ob Savi

Irina Ionitoiu prihaja iz Romunije, v Sloveniji, točneje v Zagorju ob Savi, zdaj živi že skoraj štiri leta. Selitev iz dvomilijonskega mesta v manjši kraj s približno sedem tisoč prebivalci je prinesla marsikatero presenečenje in marsikateri nov izziv. Čeprav zase pravi, da je sicer mestno dekle, pa ji zdaj življenje v manjšem mestu povsem ustreza.

V Bukarešti vsi samo hitijo – drug mimo drugega, na podzemno, z nje, brez pozdrava, tukaj pa so vsi bolj mirni – na ulicah se ti ljudje nasmehnejo, pozdravijo te iz avta in pomahajo, povprašajo, kako si – to se mi zdi res neverjetno lepo, kaj takega se mi doma ni nikoli zgodilo. Zdaj lahko rečem, da živim z naravo – blizu gozdov, travnikov, rada grem do reke, bližnjega jezera. Doma sem pogosteje hodila v bare, restavracije, gledališče, zdaj pa se dosti raje sprehajam po domačem kraju in okolici – lepo je!

Ko spozna nove ljudi v Sloveniji, Irina pove, da večina bolj malo pozna njeno državo in bolj malo ve o njenem rojstnem mestu. Po navadi mislijo, da tam vlada revščina, malokdo sploh ve, da je Romunija v Evropski uniji, spomnijo se na Transilvanijo, gradove in grofa Drakulo. Nove stvari, novi izzivi, presenečenja – vse to pa je tudi njo pričakalo ob selitvi – a ni bilo vse le lepo in pozitivno.

Službo sem iskala res zelo, zelo dolgo časa – to je bila na začetku največja ovira. Ko sem jo končno našla, pa se je vse postavilo na svoje mesto – plačilo najemnine ni bilo več težava, s službo so prišla nova poznanstva, ki so prerasla v prijateljstva, tudi sama sem bila dosti bolj zadovoljna in srečna. A vseeno – ostala je – in še vedno ostaja – druga največja ovira. Jezik. V šoli sem se učila več tujih jezikov, in to mi nikoli ni predstavljalo težav. Slovenščina pa je res težka, nisem si predstavljala, da bo tako težko. Izgovarjava mi povzroča največ preglavic in pa pravilen vrstni red besed v stavkih. Najtežja beseda zame je čmrlj – drugih težkih besed se ne spomnim, saj zame zvenijo tako, kot bi jih izgovarjali vesoljci.

Tudi nekatere slovenske navade so našo sogovornico presenetile.

Pri nas v Romuniji ni ravno v navadi, da si ob obisku sezujemo čevlje – to tukaj še vedno včasih kar malo pozabim, pa se mi zdi, da je pri vas precej pomembno, dobim kar kakšen grd pogled, zato se potem hitro sezujem. Mi je pa zato zelo všeč vaš običaj pitja kave. Vzamete si čas za kavo – s prijatelji, sodelavci ali pa si jo privoščite tudi sami in uživate v njej. Opazila sem, da se Slovenci veliko smejite, po navadi ste vedno dobre volje, je pa res, da radi tudi opravljate – moji sosedi vedno vedo vse o meni – kdaj grem ven, kdaj pridem domov, kako sem oblečena, s kom grem kam … To me je najprej zmotilo, zdaj pa se mi zdi zabavno. Moram pohvaliti tudi vašo vljudnost – vedno pozdravite, ponudite roko ob prihodu ali odhodu, nasmeh – to zelo cenim, pri nas doma tega zagotovo manjka.

Irino so v Sloveniji že obiskali tudi njeni sorodniki. Peljala jih je v Bohinj, na Bled, jim razkazala Ljubljano, njenim staršem je bil najbolj všeč obisk Škofje Loke, navdušeni so bili na lepoto in čistočo naše države. V prihodnjih mesecih spet načrtujejo skupno srečanje – združili bodo prijetno s koristnim, se srečali nekje na pol poti, najverjetneje kar v Milanu, in konec leta preživeli v družinskem krogu.

 


07.02.2023

Mauro Raunich, Italija

Italijan Mauro Raunich bo novi sogovornik v oddaji Drugi pogled. Kot že samo ime pove, je povezan s slovenskim svetom. Rojen je v Milanu, a njegovi predniki izvirajo iz Istre. Zaradi pogostih menjav oblasti na prehodu v 20. stoletje ne ve, ali so iz hrvaškega ali iz slovenskega dela. V svojem življenju se je veliko selil – živel na Cipru, v Združenih državah, na Novi Zelandiji, Hrvaškem. Slovenija je njegov dom že poldrugo desetletje in pravi, da bo to tudi ostala. »Govorim kot otrok,« reče, ko ga poprosimo, da bi se pogovarjali v slovenščini, v kateri boste slišali večino oddaje. Kdaj pa kdaj je kakšno besedo za lažje izražanje poiskal tudi v angleščini in tam si bomo pomagali s prevodom, ki ga je prebral Igor Velše. To je Drugi pogled Maura Raunicha.


31.01.2023

Milena Povše, Argentina

Milena Povše je bila gostja rubrike Drugi pogled. Argentinska Slovenka se je pred 20 leti zaradi študija preselila iz San Luisa. A takrat še ni vedela, da bo ostala. Ukvarja se s sodnim tolmačenjem in podjetništvom – na Trubarjevi ulici ima majhno trgovinico z argentinskimi izdelki. Darja Pograjc je pogovor s sogovornico posnela konec prejšnjega tedna, tik po tem, ko se je ta vrnila z oddiha v Maroku.


24.01.2023

Anna Vrhnjak, Ukrajina

Anna Vrhnjak je odraščala v Ukrajini, v mestu Belaja Cerkov približno 80 km od Kijeva. Njeno rojstno mesto je skoraj tako veliko kot Ljubljana, a v Ukrajini velja za manjše mesto. Ima namreč 'le' dobrih 200 tisoč prebivalcev, Kijev pa jih ima okoli 3 milijone, no, vsaj imel jih je. Natanko čez mesec dni, 24. februarja, bo minilo eno leto od začetka vojne v Ukrajini, ki je povzročila, da se je število prebivalcev v tej državi drastično zmanjšalo. Ampak Anna, ki se pri nas raje predstavi kot Anja, je svojo domovino zapustila že veliko prej. Slovenijo je hitro sprejela za svojo novo domovino, zdaj pa se celo preživlja s pripravo tradicionalnih slovenskih štrukljev.


17.01.2023

Daniela del Pilar Hočevar Aguilera, Venezuela

V naslednjih minutah boste spoznali Venezuelko Danielo del Pilar Hočevar Aguilera. V Novem mestu, kjer živi od leta 2019 naprej, se je z njo pogovarjala Nataša Rašl. In izvedela, zakaj tisti »Hočevar« v njenem priimku ter kaj imamo Slovenci v krvi v primerjavi z Venezuelci, pri katerih je temperamentnost na prvem mestu.


10.01.2023

Ayla Heier, Nizozemska

32-letna Ayla Heier prihaja z Nizozemske. Izvorno sicer iz Utrehta, je pa zadnjih 10 let pred selitvijo v Slovenijo živela v Amsterdamu. Njeno delo vključuje ukvarjanje s telesom, dihanjem, meditacijo. Je tudi maserka in vodi delavnice. »Baza v Sloveniji z rednimi obiski Nizozemske,« tako pa je odgovorila, ko jo je Darja Pograjc vprašala, kakšno bi bilo po njenem idealno življenje. Začelo se namreč še zdaleč ni tako zelo idilično. Prisluhnite torkovi rubriki Drugi pogled!


03.01.2023

Joseph Rakotorahalahy, Madagaskar

Joseph Rakotorahalahy prihaja iz Madagaskarja in je upokojenec. V Slovenijo je prišel po naključju pred več kot štirimi desetletji, ko se je odločil za študij arhitekture v takratni Jugoslaviji. Po študiju se je nameraval vrniti v domovino, a se je obrnilo drugače, saj se je zaljubil. Poklicni arhitekt se je ukvarjal s številnimi stvarmi. Bil je scenograf, občasni igralec, še vedno sklada in ustvarja glasbo. Ukvarja se tudi s pripovedovanjem zgodb, nedavno je v okviru družinskega društva Drevo sozvočja izdal slikanico z naslovom Ibotity, ki temelji na malgaški pripovedki. Še vedno je torej povezan z domovino, tja se tudi občasno vrača in se ukvarja z dobrodelnostjo. Za našo oddajo je pripovedoval o prihodu v Ljubljano v sedemdesetih letih ter svoji povezanosti z glasbo. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.


27.12.2022

Annisa Queentarina, Indonezija

Indonezija se ponaša z izjemnim rastlinskim in živalskim svetom; je dom več kot 100 ogroženih živalskih vrst, le tam še v divjini živijo orangutani in tudi komodoški varan – največji kuščar na svetu. Prestolnica države Jakarta, pa je popolno nasprotje. Pozidana, polna nakupovalnih središč. Kar 130 jih je v mestu, eno večjih ima kar 9 nadstropij. Jakarta se sicer ponaša tudi z neslavnim nazivom mesta z najslabšim prometom na svetu. In tudi o tem spregovori sogovornica v oddaji, njeno ime je Annisa Queentarina. Pa jo spoznajmo!


13.12.2022

Jose Miguel Estigarribia Villasanti, Paragvaj

Štiridesetletni Jose Miguel Estigarribia Villasanti se je v Slovenijo preselil pred 12 leti. Pred tem je živel na Hrvaškem, tako da zdaj v Evropi prebiva že 20 let. Kaj ga je z južnoameriške celine pripeljalo k nam? V prvi vrsti: študij. Izobrazba mu je od nekdaj pomenila veliko; že od majhnega je sanjal o študiju v Evropi. Sem pa so ga vlekle tudi njegove hrvaške korenine. Kako se je zavrtelo življenje, da je prišel v Slovenijo, kjer si je ustvaril družino in ostal, je razkril Darji Pograjc.


06.12.2022

Cocou Marius Mensah, Benin

Novi Drugi pogled je pred nami in tudi nova država. V Beninu se je rodil Cocou Marius Mensah, ki ima v akademskem svetu pred svojim imenom tudi naziv docent doktor. Dela na mariborski pravni fakulteti, kjer je bil njegov prvi projekt po zaposlitvi vino. Kako in kaj, bo najbolje razložil kar sam v nadaljevanju. V oddaji pa nam podrobneje predstavi tudi svojo domovino, ki je mimogrede tudi domovina vuduja. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.


29.11.2022

Fabiana Carvalho, Brazilija

Letos Brazilija praznuje 200 let neodvisnosti. Država, ki je dobila ime po bražiljki, krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, je po površini 5. največja država na svetu in obsega približno polovico Južne Amerike. In iz tako velike države je v majhno Slovenijo prišla Fabiana Carvalho, ki zadnji dve leti živi v okolici Ljubljane. Vsak od Brazilcev, ki živijo v Sloveniji, ima svojo zgodbo, pravi, Fabiana pa je svojo zaupala Andreji Čokl.


22.11.2022

Sapana Gandharb, Nepal

Sapana Gandharb se je leta 2000 preselila iz Nepala v Slovenijo. Iz države, ki nima stika z morjem, je prišla k nam na Primorsko. »Tu se drugače diha,« mi je povedala, ko sva se srečali v Portorožu in je nastala današnja oddaja. O težkih začetkih v tuji državi, o Bledu, ki jo spominja na domovino, o spremembah zaradi globalizacije, ki jih doživlja nepalska družba, in še o marsičem boste slišali v naslednjih 10 minutah. Avtorica Drugega pogleda: Darja Pograjc.


15.11.2022

Monishankar Singha, Bangladeš

Monishankar Singha, za prijatelje Šila, je bil na Šrilanki 13 let budistični menih, ob tem je vzporedno študiral budistično in zahodno psihologijo. Pravi, da je ob prihodu v Slovenijo ob pogledu na dokaj prazne ljubljanske ulice doživel kulturni šok, kar pa ni čudno, saj prihaja iz Bangladeša, ki ima kar 165 milijonov prebivalcev. Preden mu je uspelo nostrificirati magisterij iz psihologije, je delal kot pomivalec posode in kuhar, zdaj pa uživa v poklicu psihologa. Letos se je povzpel na vrh Triglava, obožuje slovenske pečenke in višnjev zavitek, blizu mu je dvojina v slovenskem jeziku in že dve leti je urbani čebelar. Njegov »drugi pogled« na Slovenijo odstira Bojan Leskovec.


08.11.2022

Su Ping, Kitajska

Tokrat bomo spoznali Kitajko Su Ping. V Sloveniji živi že dobrih 13 let, ukvarja se z ličenjem, masažo obraza in nego kože. Prihaja iz obalnega dela Kitajske, blizu meje z Vietnamom, kjer je vse leto prijetno toplo, pove sama. Raje kot razlike poudari skupne lastnosti Kitajcev in Slovencev. Ena od teh je, da smo zelo prijazni do tujcev, pravi. Še več pa pove v prihodnjih minutah v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


01.11.2022

Ahmed Ashour, Egipt

Tokratnega sogovornika smo poiskali v bližini vasi Gabrovka v občini Litija. Gre za Egipčana Ahmeda Ashourja, ki je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Razlog tipičen – ljubezen. Ta pa je kriva tudi za to, da se že nekaj časa spoznava z delom kmeta. O tem, kako težek je bil ta preskok, zanimivih slovenskih navadah ter načrtih za prihodnost med drugim spregovori v naslednjih minutah.


25.10.2022

Taehee Kang, Južna Koreja

18-letna gimnazijka Taehee Kang se je s starši v Slovenijo, ko je imela komaj 9 let. Kako se spominja selitve? Zakaj ji ideja na selitev v tujo državo kot osnovnošolki sploh ni bila stresna? Pa tudi o tem, da jo vsi sprašujemo ali posluša k-pop (korejski pop) in gleda k-drame (korejske drame), se je konec prejšnjega tedna pogovarjala z Darjo Pograjc in nastal je današnji Drugi pogled.


18.10.2022

Camilo Acosta Mendoza, Kolumbija

Danes pa v Drugem pogledu posebne vrste premiera – pred radijskim mikrofonom bomo gostili klovna. Klovn Clamyo se je poimenoval Camilo Acosta Mendoza, ki se je rodil v Kolumbiji. Po izobrazbi je strojni inženir, a življenje ga je odpeljala v popolnoma drugo smer. Pred sedmimi leti tudi v Slovenijo, kamor se je dokončno preselil pet let nazaj. V nadaljevanju spregovorimo tudi o tem, kako je postal klovn, zakaj ceni življenje v Sloveniji in zakaj je ena njegovih najljubših slovenskih besednih zvez »gremo počasi«.


11.10.2022

Robert Yebuah, Gana

Jugoslavija je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vzpostavila številne izmenjave s članicami gibanja neuvrščenih. Od tam so v Slovenijo prišli umetniki, strokovnjaki in seveda študenti. Med njimi je bil tudi Robert Yebuah iz Gane. Z njim se je o otroštvu, študiju in življenjski filozofiji pogovarjala Nataša Rašl.


04.10.2022

Piper Williams, ZDA

Američanka z novozelandskimi koreninami, ki se ukvarja s polinezijskimi plesi. To je Piper Williams. Utah je njena domača zvezna država. Iz kraja sredi puščave jo je v zeleno Slovenijo pripeljala misijonarska pot. Prišla je lani decembra, najprej v Celje, nato v Ljubljano, ostala bo do prihodnjega maja. Kako se ima v Sloveniji v tem času, pa v naslednjih minutah. Čas je za Drugi pogled.


27.09.2022

Irmgard Anderl Krajter, Avstrija

Tokrat smo pred mikrofon povabili Irmgard Anderl Krajter, ki je po rodu Avstrijka. Anderl je njen dekliški priimek, priimek Krajter pa je prevzela po poroki s Slovencem. V Ljubljani živi že približno polovico življenja in prav toliko časa je tudi poklicna solooboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.


20.09.2022

Senadin Pajalić, Bosna in Hercegovina

30-letni Senadin Pajalić se je iz majhne vasi v Bosni in Hercegovini v Ljubljano preselil, ko je imel samo19 let. Pri nas se je vpisal na fakulteto in tu tudi ostal. Če ste domači na Tiktoku ga morda celo poznate - je namreč eden tistih, ki imajo v Sloveniji na tej platformi največje število sledilcev. Darja Pograjc se je pogovarjala z njim.


Stran 4 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov