Sprašujem se, kako to, da si upam o najbolj kočljivih rečeh govoriti s tolikšnim pogumom, čeprav z zardevajočim obrazom pred bralci in Bogom. Zavedam se, da se s tem izpostavljam različnim presojam in tudi obsodbam in kritikam. Kaj mi je tega sploh treba? Generaciji, ki več ne verjame v bodočnost, odkar je 6. avgusta 1945 gobasti oblak prve atomske bombe zatemnil sonce nad Hirošimo, je težko govoriti o dobrem Bogu. Na prvi pogled se zdi, da je celo sámo Sveto pismo antipriročnik govora o Bogu. Spraševati se ni greh. Dvom je sonda vere. Trpljenje si zasluži odgovor in našo pozornost. Filozof in pisec Fabrice Hadjadj (r. 1971), judovski spreobrnjenec v krščanstvo, se sprašuje, ali je bil Hitler močnejši od svetopisemskega Boga in ali ga je Hitler zares premagal. Ostareli filozof Hans Jonas, ki je kot Jud okusil dramo prekletega holokavsta, nad čigar vpitjem je bilo nebo gluho, pa je v Konceptu Boga po Auschwitzu zapisal: »Kateri Bog je lahko to dopustil? Auschwitz nam prepoveduje govoriti o dobrem Bogu, udobno nameščenem v nebesih, kajti sinjo modrino njegovega neba je zameglil dim iz krematorija. Ali je Bog nemočen pred zlom? Ali je bil Auschwitz edina obljubljena dežela?« Svet hoče odgovor, ne le mahanja s Svetim pismom. Corrie ten Boom je okusila trpljenje v nacističnem taborišču Ravensbrück, a je kljub temu ohranila pogumno vero. Ko je prišla iz taborišča, je rekla: »Nobena jama ni tako globoka, da ne bi bil Bog še globlji.« Na steni znane univerze v Princetonu je napisano svarilo: »Bog ravna subtilno, ni pa zloben.« Bog ni škodoželjen in ne postopa z nami zlonamerno in zahrbtno. Kar koli naredi, stori v naše dobro. Tudi takrat, ko je okus grenek. Južnoameriški Indijanci imajo radi grenka zdravila, saj mislijo, da so drugačna nekoristna in jim ne pomagajo. Kristjan je vedno vesel, ker v vsaki situaciji zaupa Bogu. To me spominja na ptico taščico, ki poje svoje serenade, tudi ko dežuje. Ko je nevihta, domala vse ostale ptice pevke utihnejo, taščica pa ne. Njena posebnost je, da poje, tudi ko se zgrnejo črni oblaki. Pravi kristjan ne poje le v sončnem vremenu, ampak tudi v deževnem. Njegova pesem je Kristus.