Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Garyjem Hartsteinom, nekdanjim uradnim zdravnikom pri formuli 1, o zakulisju tega najhitrejšega športa na svetu, odvisnosti od hitrosti in življenju v idiličnem belgijskem mestu Liege.
"Nisem oboževalec Ferarija. Res ne. Če moram izbirati, sem oboževalec McLarena."
Gary Hartstein, po poklicu anestezist in urgentni zdravnik, prihaja iz New Yorka, že več kot 30 let pa živi v belgijskem mestu Liege. Tja se je najprej odpravil na študij, nato se je vrnil zaradi boljših pogojev za družino in delo, ostal je zaradi velike ljubezni do formule 1; po spletu naključij je namreč po začetnih letih, ko je kot zdravnik-pomočnik delal na belgijskem dirkališču Spa-Francorchamps, postal uradni zdravnik pri formuli 1.
“Stalno dobivam pisma ljudi, ki me sprašujejo, kako postati zdravnik pri formuli 1. Nekateri si želijo to postati. Jaz nisem hotel postati zdravnik pri formuli 1, to se je pač zgodilo – ob pravem času sem bil na pravem mestu.”
Sprva so Garyja kot asistenta dodelili Sidu Watkinsu, dolgoletnemu prvemu zdravniku najhitejšega motošporta. “Dobil sem stroga navodila, naj poročam o težavah in da Sida zabavam s šalami ter kadim cigare z njim. Viskija nisva smela piti, čeprav sva si to zelo želela.”
Ker se je Gary z delom stalno dokazoval, je sčasoma potoval na vse več dirk za Veliko nagrado, do leta 1997, ko je prvič dobil povabilo na prav vse dirke. Po Sidovi upokojitvi pa je med leti 2005 in 2012 Gary Hartstein prevzel vodilno zdravniško vlogo na dirkah formule 1. Ko smo ga vprašali, za katero ekipo in katerega dirkača navija, je odvrnil sledeče.
“Nisem oboževalec ferarija. Res ne. Če moram izbirati, sem oboževalec McLarena. A pri voznikih je drugače. Veliko dirkačev bi letos lahko osvojilo prvenstvo. Všeč mi je Lewis, v mojem srcu je še vedno voznik McLarena.”
Danes skoraj 60-letni Hartstein se po zaključku kariere pri formuli 1 spet posveča “običajnemu” zdravniškemu delu, 4 dni v tednu dela kot anastezist, 1 dan na teden pa kot zdravnik na urgenci, kjer je včasih izjemno dinamično. Hitrost ga sicer že ves čas spremlja tudi v zasebnem življenju. “Obožujem avtomobilske dirke, tudi sam sem odvisnik od hitrosti.”
“Zdaj, ko sem že star, mi je vse manj všeč misel na to, da bi se poškodoval. Imam pa precej zmogljiv avtomobil. Res redko vozim po pravilih in dobim veliko kazni, kar me jezi.”
Jezi pa Garyja tudi marsikaj, kar se dogaja v zakulisju sveta formule 1 in o tem piše na blogu ter Twitter profilu.
718 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Pogovor z Garyjem Hartsteinom, nekdanjim uradnim zdravnikom pri formuli 1, o zakulisju tega najhitrejšega športa na svetu, odvisnosti od hitrosti in življenju v idiličnem belgijskem mestu Liege.
"Nisem oboževalec Ferarija. Res ne. Če moram izbirati, sem oboževalec McLarena."
Gary Hartstein, po poklicu anestezist in urgentni zdravnik, prihaja iz New Yorka, že več kot 30 let pa živi v belgijskem mestu Liege. Tja se je najprej odpravil na študij, nato se je vrnil zaradi boljših pogojev za družino in delo, ostal je zaradi velike ljubezni do formule 1; po spletu naključij je namreč po začetnih letih, ko je kot zdravnik-pomočnik delal na belgijskem dirkališču Spa-Francorchamps, postal uradni zdravnik pri formuli 1.
“Stalno dobivam pisma ljudi, ki me sprašujejo, kako postati zdravnik pri formuli 1. Nekateri si želijo to postati. Jaz nisem hotel postati zdravnik pri formuli 1, to se je pač zgodilo – ob pravem času sem bil na pravem mestu.”
Sprva so Garyja kot asistenta dodelili Sidu Watkinsu, dolgoletnemu prvemu zdravniku najhitejšega motošporta. “Dobil sem stroga navodila, naj poročam o težavah in da Sida zabavam s šalami ter kadim cigare z njim. Viskija nisva smela piti, čeprav sva si to zelo želela.”
Ker se je Gary z delom stalno dokazoval, je sčasoma potoval na vse več dirk za Veliko nagrado, do leta 1997, ko je prvič dobil povabilo na prav vse dirke. Po Sidovi upokojitvi pa je med leti 2005 in 2012 Gary Hartstein prevzel vodilno zdravniško vlogo na dirkah formule 1. Ko smo ga vprašali, za katero ekipo in katerega dirkača navija, je odvrnil sledeče.
“Nisem oboževalec ferarija. Res ne. Če moram izbirati, sem oboževalec McLarena. A pri voznikih je drugače. Veliko dirkačev bi letos lahko osvojilo prvenstvo. Všeč mi je Lewis, v mojem srcu je še vedno voznik McLarena.”
Danes skoraj 60-letni Hartstein se po zaključku kariere pri formuli 1 spet posveča “običajnemu” zdravniškemu delu, 4 dni v tednu dela kot anastezist, 1 dan na teden pa kot zdravnik na urgenci, kjer je včasih izjemno dinamično. Hitrost ga sicer že ves čas spremlja tudi v zasebnem življenju. “Obožujem avtomobilske dirke, tudi sam sem odvisnik od hitrosti.”
“Zdaj, ko sem že star, mi je vse manj všeč misel na to, da bi se poškodoval. Imam pa precej zmogljiv avtomobil. Res redko vozim po pravilih in dobim veliko kazni, kar me jezi.”
Jezi pa Garyja tudi marsikaj, kar se dogaja v zakulisju sveta formule 1 in o tem piše na blogu ter Twitter profilu.
Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.
Hindi Zahra je maroško-francoska pevka, ki pripoveduje, da jo je oče vojak opolnomočil v tradicionalni družbi.
Doktor Cocktail oziroma DC, kot ga kličejo, odkar pomni, svojega rojstnega imena ne uporablja. Čeprav je rojen v Italiji in je v Slovenijo prvič prišel šele leta 1995 pri osemnajstih letih, se ima za Slovenca. Življenje je posvetil mešanju pijač, ki jih je stregel po vsem svetu, od Brazilije prek Ibize do Kitajske, njegove koktajle je pil celo monaški princ Albert. Moto je našel v antični Grčiji, ime pa mu je na Baliju, kjer je preživel zadnjih sedem let, nadela šestletna deklica. V Evropi osebno izveste tudi, kdo je pripravil prvi mojito in zakaj je sok sladkornega trsa najboljša pijača.
V oddaji Evropa osebno bomo tokrat spoznali Slovaka Rastislava Šimkovića, po grobih ocenah predstavnika 20. generacije Hrvatov, ki so se, spet po grobih ocenah, v približno Trubarjevih časih naselili na Slovaškem. Tako, kot se je pri nas v Beli Krajini skozi stoletja ohranila skupnost uskokov, tako obmejno območje Slovaške pri meji z Avstrijo naseljujejo tako imenovani gradiščanski Hrvati.
Popolna omama je knjiga Normana Ohlerja, ki ste jo v zadnjih tednih težko spregledali. Gre za dokumentiran popis zlorabe drog v tretjem rajhu; glavni lik zgodbe pa je poleg Pacienta A (a kot Adolf) njegov zdravnik Theodor Morel.
José James je vokalist, ki povezuje glasbeno preteklost in sedanjost. Na najnovejšem albumu iz leta 2018 Lean On Me se je denimo poklonil pevcu in piscu besedil Billu Withersu, ustvarja pa tudi avtorsko glasbo. Spominja se, da se mu je glasbeni svet obrnil na glavo pri štirinajstih letih.
Dr. Annemarie Steidl je ljubiteljica arhivov in zgodovine. Zaposlena je na Univerzi na Dunaju, specializirana pa je za zgodovino migracij. Predvsem jo zanima izseljevanje iz vseh delov avstro-ogrske monarhije v ZDA, zato je nekaj časa predavala in preučevala migracijske tokove tudi v Minnesoti.
Miroljub Vučković je v Srbiji brez dvoma človek, na katerega se obrnete, kadar vas zanima kar koli v zvezi s filmom. Svoje bogate mednarodne izkušnje je pridobil na festivalih po vsem svetu, po izobrazbi sodeč, pa bi težko uganili, da je njegovo življenje usodno povezano s filmom.
Zagledala sem oglas »Hočete postati zvezda?«. O, seveda hočem. Avdicija je bila v prestolnici Akri in sem šla. Nekako sem nabrala denar, pobasala vse, kar sem imela, in šla. Prvo leto so mi rekli, da nisem dovolj dobra. In sem se odpeljala z avtobusom nazaj domov. 12 ur vožnje. Prihodnje leto sem šla spet – in spet NE. Tretje leto sem že bila rezerva. In sem se vrnila še četrtič. Takrat sem zmagala.
Ralf Schumacher, brat najuspešnejšega voznika vseh časov Michaela Schumacherja, je po koncu svoje dirkaške kariere ostal v stiku z elitnim razredom motošporta kot strokovni televizijski komentator, veliko časa pa posveča tudi razvoju mladih voznikov. Z dirkanjem se ukvarjata tako njegov nečak Mick kot sin David. Ob tem ima Ralf tudi svojo restavracijo, iskanje dobrega vina pa ga je pripeljalo v Slovenijo.
Gost Evrope osebno bo prvi mož Pesmi Evrovizije, Jon Ola Sand. Norvežan v Ženevi, nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter predvsem izvršni nadzornik največjega glasbenega šova na svetu. Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija, pravi Jon Ola. Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu bo govoril tudi o javnih medijih kot vitalnem delu demokracije, pa tudi o svojih željah po širitvi evrovizijskega tekmovanja v Azijo in Združene države.
Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?
Pavel Filgas je Čeh, ki živi na Slovaškem. Arhitekt, ki se ukvarja z slikarstvom, ulični umetnik, ki si je za svoj atelje izbral ulice Bratislave. Lahko bi ga označili za 'češkoslovanostalgika', saj ga je razpad skupne države Češkoslovaške zelo prizadel, čeprav je bil takrat še otrok. Ampak pravi, da je z državo tako kot z družino: bolje, da se starši ločijo in dobro razumejo, kot da vztrajajo v zakonu, polnem nesoglasij. O ulični umetnosti in kavi, arhitekturi in Plečniku, predvsem pa iz prve roke o razlikah med Čehi in Slovaki s Čehom, ki že 10 let živi na Slovaškem in ima svoj ulični atelje na eni najbolj slikovitih in obiskanih ulic Bratislave, na Michalski v starem delu mesta.
Michael Frischenschlager prihaja iz znane glasbene družine z dolgo tradicijo. Študiral je violino, kompozicijo in muzikologijo na akademijah in univerzah v Salzburgu, Kölnu, na Dunaju in v Rimu. Po nekajletnem igranju v orkestrih na najvišji umetniški ravni je stopil v intenzivno, izključno koncertno obdobje, ko je kot solist in član komornih zasedb nastopal v skoraj vseh evropskih državah, v Severni Ameriki in Aziji.
Thordis Elva Thorvaldsdottir je mlada islandska novinarka, pisateljica in javna govorka, ki predava o zelo resnih stvareh. Pri 16-ih je bila žrtev posilstva takratnega fanta, avstralskega študenta na izmenjavi v Reykjaviku. Skoraj desetletje je trajalo, da si je o zgodbi upala spregovoriti, s posiljevalcem pa sta se po še nekaj dodatnih letih dopisovanja celo srečala. Skupaj sta tudi nastopila na zelo odmevnem TED-talku. Thordis Elva danes živi na Švedskem, je poliglotka, svetu pa s svojimi predavanji posreduje sporočilo, ki je veliko bolj preprosto od njenega imena – nasilje nad ženskami še vedno obstaja.
Jomo Kwame Sundaram oziroma Jomo, kot se rad predstavi, je eden najvidnejših malezijskih ekonomistov. Kot profesor je deloval na univerzah Yale in Harvard, bil je tudi visoki predstavnik pri Združenih narodih. Bori se proti revščini in za ekonomsko pravičnost za vse, predvsem pa opozarja, da so za krize v državah v razvoju pogosto krive napake razvitega sveta.
Že na olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu bodo prvič za medalje tekmovali tudi rolkarji. Na najvišji ravni Slovenija nima prav veliko tekmovalcev. Ta hip je eden od dveh najopaznejših 22-letni Christopher Khan. Christopher Khan ne živi v Sloveniji, ampak v okolici Barcelone. Doma pretežno govorijo angleško, v vsakdanjem življenju mu prav prideta tudi španščina in katalonščina, slovenščino pa vadi pri babici in dedku v Gotovljah in med prijatelji na rolki. Ob tekmah, snemanju videov in vsakodnevnem uživanju na rolki kar tako poučuje angleščino v velikih podjetjih in arhitektom riše načrte za vse pogostejše rolkarske parke.
Naravovarstveni biolog Dr. Seth Wilson je odraščal na vzhodni obali kake dve uri severno od New Yorka, v majhni državi Connecticut, ki je celo manjša od Slovenije, a prav tako poraščena z gozdovi, v katerih so tudi zveri, denimo ameriški črni medvedi, bobcati – po naše rdečerjavi risi in kojoti. Kot študent je prišel z vzhodne obale v ZDA v Montano, kjer je delal in si ustvaril družino. Kot strokovnjaka za preprečevanje konflliktov med ljudmi in velikimi zvermi so ga k sodelovanju povabili slovenski strokovnjaki in tako je bil zadnjih nekaj let del ekipe znanstvenikov pri projektu varovanja rjavega medveda Life DinAlp Bear in projekta Life Linx, pod pokroviteljstvom katerega bodo pri nas in na Hrvaškem naselili 14 risov iz Slovaške in Romunije.
Markus Imhoof je Švicar, ki že leta živi med Italijo in Nemčijo, Berlinom in Milanom. Pred leti je širšo javnost nase opozoril s filmom Več kot med, ki še vedno velja za najuspešnejši švicarski film. Po zgodbi o čebelah, ta je pred kratkim dobila nadaljevanje v istoimenski knjigi, se je lotil še ene teme, povezane s svetovno ekonomijo. Dokumentarni film Eldorado se začne na ladjah italijanske operacije Mare nostrum med prebežniki, ki iščejo svoj eldorado v Evropi, a se stara celina izkaže za vse prej kot to. Švicarski režiser in scenarist Markus Imhoof, ki pravi, da je ob tem, kar dela, nekaj mesecev preživeti v gledališču z Mozartom ali Verdijem dobro za dušo, se je na eni od svojih poti med Milanom in Berlinom ustavil v Evropi osebno.
Vojko V - Vojko Vručina prihaja iz Splita, iz mesta kjer nihče ne mara nikogar, kot pravi raper, ki šele začenja samostojno pot. A kljub temu je njegov album Vojko dobil glasbeno nagrado porin za album leta. Kako nanj vpliva domači Split, kako so njegovi teksti postali del hrvaškega slenga in zakaj je po njegovem mnenju slovenska publika nekaj posebnega? Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Neveljaven email naslov