Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ryan Atkin je nogometni sodnik in aktivist. Lani je kot prvi angleški sodnik v nogometu, kjer je istospolna usmerjenost še vedno tabu, razkril, da je gej. Zdaj se bori za enakost v športu in nogometu. Po razkritju je prejel veliko podporo angleške nogometne zveze in sodniške organizacije, zdaj pa želi s svojo zgodbo pomagati drugim.
Ryan Atkin, istospolno usmerjen nogometni sodnik
Ryan Atkin je nogometni sodnik in aktivist. Lani je kot prvi angleški sodnik v nogometu, kjer je istospolna usmerjenost še vedno tabu, razkril, da je gej. Zdaj se bori za enakost v športu in nogometu. Po razkritju je prejel veliko podporo angleške nogometne zveze in sodniške organizacije, zdaj pa želi s svojo zgodbo pomagati drugim.
“Moje življenje se ni posebej spremenilo. Razlika je morda, da zdaj dobivam precej vabil, da bi spregovoril o svojih izkušnjah. To zanima veliko ljudi iz dveh razlogov. Prvič, ker sem sodnik, kar je zelo zanimiv poklic, in drugič, ker sem gej, v profesionalnem nogometu pa isto-spolno usmerjenih igralcev pravzaprav ni. Mislim, da ljudje želijo nekoga, da pokaže, da je v nogometu dobrodošel vsakdo. Mnogi niso prepričani, ali bi se odločili, da to razkrijejo svetu, in ne vedo, kako to storiti. Upam, da lahko moj primer in izkušnje pomagajo drugim, če se odločijo za to.”
Nogometaši se še vedno ne odločajo, da bi razkrili istospolno usmerjenost. Med igralsko kariero skoraj nihče, po njej pa tudi zelo redki. Najbolj znan je primer nekdanjega nemškega reprezentanta Thomasa Hitzlspergerja. Ta je pred nekaj leti dejal, da je želel razkriti, da je gej že tekom igralske kariere, a so mu takrat to odsvetovali.
“Mislim, da je nogomet zdaj bolj inkluziven v svojem pristopu, toda še vedno se ljudje skoraj nikoli ne odločijo, da bi razkrili istospolno usmerjenost. Starši običajno vedo takšne stvari o svojih otrocih, ki pa v družbi ne morejo biti to, kar so. To je zelo žalostno, saj imamo le eno življenje, hkrati pa tudi ni dobro za mentalno zdravlje človeka. Živeti v laži je zelo težko, saj moraš vseskozi paziti, kaj si komu povedal. Pri nogometaših je tu še veliko pozornosti medijev, potem pa je tu še velika družbena odgovornost, saj se ukvarjaš z otroci, si njihov zgled. To predstavlja dodaten pritisk in bojiš se, da boš izgubil spoštovanje ljudi, če razkriješ, da si istospolno usmerjen.”
So I am honoured to be nominated for the Diversity in Media Hero of the Year Award 2018….. ????
BUT I now need your votes to help me get shortlisted. Number 3 or 4.It closes 29th March!!!
Visit https://t.co/w73n0VjR48#DIMA18 ⚽️?️? pic.twitter.com/xAOPopbD1M
— Ryan Atkin (@ryantatkin) February 19, 2018
“Mislim, da je to tudi generacijska stvar. Ko sem odraščal, v šoli nisem poznal nikogar, ki bi bil LGBT. Zdaj pa imam dva nečaka, ki bosta v šoli v naslednjih letih spoznala ljudi različnih ras in veroizpovedi, ki imajo različne poglede na stvari. Pomembno je le, da drug z drugim ravnamo človeško.“
718 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Ryan Atkin je nogometni sodnik in aktivist. Lani je kot prvi angleški sodnik v nogometu, kjer je istospolna usmerjenost še vedno tabu, razkril, da je gej. Zdaj se bori za enakost v športu in nogometu. Po razkritju je prejel veliko podporo angleške nogometne zveze in sodniške organizacije, zdaj pa želi s svojo zgodbo pomagati drugim.
Ryan Atkin, istospolno usmerjen nogometni sodnik
Ryan Atkin je nogometni sodnik in aktivist. Lani je kot prvi angleški sodnik v nogometu, kjer je istospolna usmerjenost še vedno tabu, razkril, da je gej. Zdaj se bori za enakost v športu in nogometu. Po razkritju je prejel veliko podporo angleške nogometne zveze in sodniške organizacije, zdaj pa želi s svojo zgodbo pomagati drugim.
“Moje življenje se ni posebej spremenilo. Razlika je morda, da zdaj dobivam precej vabil, da bi spregovoril o svojih izkušnjah. To zanima veliko ljudi iz dveh razlogov. Prvič, ker sem sodnik, kar je zelo zanimiv poklic, in drugič, ker sem gej, v profesionalnem nogometu pa isto-spolno usmerjenih igralcev pravzaprav ni. Mislim, da ljudje želijo nekoga, da pokaže, da je v nogometu dobrodošel vsakdo. Mnogi niso prepričani, ali bi se odločili, da to razkrijejo svetu, in ne vedo, kako to storiti. Upam, da lahko moj primer in izkušnje pomagajo drugim, če se odločijo za to.”
Nogometaši se še vedno ne odločajo, da bi razkrili istospolno usmerjenost. Med igralsko kariero skoraj nihče, po njej pa tudi zelo redki. Najbolj znan je primer nekdanjega nemškega reprezentanta Thomasa Hitzlspergerja. Ta je pred nekaj leti dejal, da je želel razkriti, da je gej že tekom igralske kariere, a so mu takrat to odsvetovali.
“Mislim, da je nogomet zdaj bolj inkluziven v svojem pristopu, toda še vedno se ljudje skoraj nikoli ne odločijo, da bi razkrili istospolno usmerjenost. Starši običajno vedo takšne stvari o svojih otrocih, ki pa v družbi ne morejo biti to, kar so. To je zelo žalostno, saj imamo le eno življenje, hkrati pa tudi ni dobro za mentalno zdravlje človeka. Živeti v laži je zelo težko, saj moraš vseskozi paziti, kaj si komu povedal. Pri nogometaših je tu še veliko pozornosti medijev, potem pa je tu še velika družbena odgovornost, saj se ukvarjaš z otroci, si njihov zgled. To predstavlja dodaten pritisk in bojiš se, da boš izgubil spoštovanje ljudi, če razkriješ, da si istospolno usmerjen.”
So I am honoured to be nominated for the Diversity in Media Hero of the Year Award 2018….. ????
BUT I now need your votes to help me get shortlisted. Number 3 or 4.It closes 29th March!!!
Visit https://t.co/w73n0VjR48#DIMA18 ⚽️?️? pic.twitter.com/xAOPopbD1M
— Ryan Atkin (@ryantatkin) February 19, 2018
“Mislim, da je to tudi generacijska stvar. Ko sem odraščal, v šoli nisem poznal nikogar, ki bi bil LGBT. Zdaj pa imam dva nečaka, ki bosta v šoli v naslednjih letih spoznala ljudi različnih ras in veroizpovedi, ki imajo različne poglede na stvari. Pomembno je le, da drug z drugim ravnamo človeško.“
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Neveljaven email naslov