Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


Evropa osebno

718 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Andrey Novakov

26.11.2018

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

Andrey Novakov je najmlajši poslanec v Evropskem parlamentu, ki pravi, da bo njegova generacija odpravila razlike med vzhodom in zahodom, jugom in severom

30-letni Andrey Novakov je eden od sedemnajstih bolgarskih poslancev v Evropskem parlamentu. Tam zastopa barve EPP – Evropske ljudske stranke, doma pa je član vladajoče desno sredinske stranke GERB bolgarskega premierja Bojka Borisovega. V poslanske klopi v EP je sedel konec leta 2014, ko je nadomestil kolega Tomislava Doncheva, in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Primat absolutno najmlajšega ima že vse od leta 1999 nemška poslanka zelenih Ilka Schröder, ki je mesto zasedla, ko je bila stara 21 let in pol. Andrey se dobro spomni, kako je bilo, ko je prvič sedel med 750 starejših kolegov.

“Bil sem nervozen, ampak hkrati sem čutil veliko zavzetost, odgovornost, ki me je čakala. Takrat in zdaj me žene želja dokazati, da moja generacija ni izgubljena generacija. Predvsem mladim, še rojenim za železno zaveso, očitajo, da ne dajemo vsega od sebe. Številni mladi smo ne le politiki, ampak vrhunski znanstveniki, umetniki, inženirji, arhitekti … Dokazujemo, da smo generacija, ki se je našla.”

Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Ne trdi, da njegovi starejši kolegi ne zmorejo, a tudi več kot 12-urni delovnik je lažji za 30- kot 60-letnika. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo ’30 under 30′ najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.

“Kamorkoli sem prišel, sem bil mladec, ki je prišel zadnji. Morda pričakovanja drugih niso bila velika, ampak to je okolje, kjer cenijo delo, zavzetost in strast. Danes sem enakopraven pri delu z ljudmi, ki so generacija mojih staršev ali še starejši. In ne, ne pričakujejo, da jim bom na odborih kuhal kavo ali poskrbel za sendviče.”

Njegova področja so proračun, nadzor proračuna in regionalni razvoj, a se veliko ukvarja tudi z vprašanji mladih. “Vsa leta si že prizadevam, da zagotovimo dovolj sredstev za programe, kot je Erasmus, lahko pa s ponosom povem, da sem evropski komisiji predlagal program za mlade podjetnike, ki je bil sprejet. Letos smo s tem mehanizmom prve mlade podjetnike že poslali na izobraževanja v ZDA, Singapur in Izrael.”

Postati politik vsaj za večino otrok in mladih ni na listi sanjskih poklicev. Tudi Andrey Novakov je obiskoval srednjo šolo za elektrotehniko, smer elektrarne in distribucija elektrike. A si z elektriko nista bili blizu. In že takrat ugotovil, da mu je politika blizu.

“Kot kandidat za predstavnika razreda sem sošolcem obljubil, da bodo štipendije izplačevali na obljubljeni datum, saj so vedno zamujale. Tako je potem tudi res bilo – da, predvsem zaradi šolskih organov, pa vendarle. Sošolci so bili navdušeni, ker sem izpolnil obljubo. Med študijem sem postal tudi predsednik študentskega parlamenta, občutki pa, ko narediš nekaj, kar si obljubil, so bili enaki. In takrat sem se zavedel, da želim biti del rešitve tudi za Bolgarijo.”

Prihaja iz rudarskih krajev, vsi njegovi sorodniki so delali ali v rudniku ali na železnici, še prej so bili kmetje. Čeprav med njimi ni bilo nikoli politika, je bila politika vedno del vsakodnevnih pogovorov. Prihaja iz verne družine in kot otrok je doživel padec komunizma, zato se še danes spomni navdušenja njegovih, ki so lahko neovirano govorili o čemerkoli, spet hodili v cerkev, se lotili podjetništva in vsega, kar je prinesla demokracija. “To je močno vplivalo name. In kot za antikomunista je bila stranka na desni zame edina izbira. V tistem trenutku in zadaj je GERB edina možna opcija zame.

Je mlada politična zvezda desne sredine Bolgarije, ki pravi, da ta hip Evropska unija ni v najboljši kondiciji. Ena prvih držav, ki se je vključila vanjo, je prva, ki odhaja. Potem so tu vprašanja migracij, ki so šok za vse članice, predvsem pa ga jezi Evropa dveh hitrosti.

“Dvojna merila so stvar, ki me resnično jezi, ko samo pomislim nanje. Pa naj bo to hrana, pijača ali avtomobilski deli, ki so slabši za države vzhodno od Dunaja, ali pa vprašanja, kot je uvedba schengna in evroobmočja na vzhodu. Niti migracije niti brexit Uniji ne povzročajo toliko škode kot ta dvojna merila.”

To, da mladih danes politika ne zanima, je mit, je prepričan. Trdi, da je odstotek mladih, ki so se ali pa se ukvarjajo s politiko, že dolga leta enak, tako za železno zaveso kot drugod. Bolj pomembno se mu zdi, da med mladimi povečamo zaupanje v politiko in predvsem v inštitucije EU. “Šele to bi zares onemogočilo razmah ekstremizmov in populizmov vseh vrst, tu smo tradicionalne stranke zatajile. Očitno nismo ponudili pravih argumentov na lažne novice, ki krožijo. Preprosto jim nismo razložili, kaj počnemo in zakaj je Unija pomembna.

A je Andrey Novakov vseeno optimist in vidi svetlejšo prihodnost EU?

“Sem prva generacija, ki ne nosi bremena preteklosti diktatorskih režimov, ampak dovolj star, da se zavedam njihove škodljivosti. Verjamem, da bo moja generacija bo kmalu prevzela odgovornost in zares ter dokončno odpravila razlike med vzhodom in zahodom – vzhodna, zahodna, južna in severna Evropa bodo obstajale le v učbenikih za geografijo. Biti mora le ena Evropa in to je združena Evropa.”


30.01.2017

Prince Wale Soniyiki

Prince Wale Soniyiki je prestolonaslednik iz Nigerije. Njegovo ime pomeni “krona vrni se domov”. Prince je moral zbežati iz svoje države zaradi skrajne skupine Boko Haram. Zdaj živi na Hrvaškem in bolj kot o tem, kako se vrniti na svoj prestol, razmišlja o tem, kako pomagati ljudem. Govori 21 jezikov, v enem od njih nam bo opisal, kako se je počutil, ko mu zaradi barve kože niso želeli postreči kave.


23.01.2017

Rafal Zaborowski

Rafal Zaborowski je predavatelj na londonski šoli za ekonomijo in politične vede in o sebi pravi, da je migrant. Poljak v Londonu, strokovnjak za medijske komunikacije, ki ga navdušuje japonska popularna kultura, bo spregovoril tako o hologramih, ki pojejo pred več desettisočglavimi množicami, kot o množicah beguncev, ki jim evropski mediji jemljejo imena.


16.01.2017

Samuel Gustavsson

Prihaja iz manjšega mesta s približno 7000 prebivalci. Od tam je bila tudi Astrid Lindgren, ki je napisala Piko Nogavičko. Samuel Gustavsson pravi, da je v tem kraju res veliko rdečih hiš, ki se pojavijo tudi v pisateljičinih knjigah. A kljub prijetnem mestu je mrzlo Švedsko zamenjal za nekoliko toplejšo Slovenijo, s seboj pa prinesel glasbo.


09.01.2017

Sanskriti Kumar

Z očetom in sestro se je Sanskriti še kot otrok preselila v Maribor, pri nas je zdaj že dobro desetletje. Pravi, da ima izjemno srečo, da je tukaj, ker je s tem v življenju dobila priložnosti, ki jih v Indiji gotovo ne bi. Čeprav je bilo sprva v popolnoma neznani deželi izjemno težko. In čeprav v Sloveniji še vedno doživi kak nadrealističen trenutek, posebej po izbruhu begunske krize, ko ji kdo pove, naj s svojo rahlo temnejšo poltjo ne meša slovenskih genov.


02.01.2017

Hasan in Šaraf

Hasan in Šaraf sta že šest let v Evropi. Živita v azilnem domu v Ljubljani. Najboljša prijatelja. Kot brata, pravi Hasan, ki je iz iraškega Kurdistana, Šaraf pa je k nam prišel iz Afganistana. Kdo sta, kaj sta? Begunca, migranta, prosilca za azil? Fanta, ki sanjata o lepšem življenju? Kako neosebna je lahko Evropa? V Evropi osebno!


26.12.2016

Ruža Tomašič

V Evropi osebno predstavimo kontraverzno hrvaško političarko Ružo Tomašič, ki ji HDZ ni dovolj konzervativen in poslanko, ki jo je v Evropskem parlamentu zaradi njenih 180 cm ter ostre retorike težko prezreti.


19.12.2016

Lamija Adži Bašar

Lamija Adži Bašar je več kot dve leti trpela v ujetništvu Islamske države. Avgusta leta 2014 so bojevniki te skrajne skupine v njeni vasi Kočo pobili moške, ženske pa ugrabili. Lamija je bila tedaj stara 15 let. Letos aprila ji je uspelo pobegniti, med begom je bila huje poškodovana v eksploziji mine. Ko pripoveduje svojo zgodbo, težko najde besede. Toda svojo pretresljivo usodo deli s svetovno javnostjo zato, da bi pomagala okoli 3.000 ženskam, ki so tako kot ona pripadnice jazidske manjšine in ki jih borci Islamske države še vedno zlorabljajo. Pred dnevi je za svoja prizadevanja prejela Saharovovo nagrado za svobodo misli in bila tudi gostja Vala 202.


12.12.2016

EO Antonio Scurati

Vedno je bil bitke – z institucijami, profesorji, družino. Morda tudi zato najpogosteje piše o vojnah – dejanskih, duševnih in družinskih. Pravi, da književnost izgublja pomen kulturnega povezovalca, namesto nje se zdaj pojavljajo novi glasniki kulture – kuharji. A Antonio Scurati vztraja, je zelo ploden pisatelj, v dvanajstih letih je napisal dvanajst knjig, leta 2005 je prejel nagrado campiello za najboljši roman, med drugim sta to nagrado dobila še dva ugledna italijanska pisatelja Primo Levi in Alberto Bevilacqua. Dvakrat je za las zgrešil nagrado strega, ki velja za največje italijansko književno priznanje, a pravi, da mu je drugo mesto prineslo še večjo slavo in naklado. Antonio Scurati je v Sloveniji predstavil svoje predzadnje delo, ki je zdaj tudi prevedeno v slovenščino – knjigo Nezvesti oče.


05.12.2016

Dania Frank

Rodila se je v gospodarsko cvetoči Venezueli, kamor so njeni starši s trebuhom za kruhom odšli v 50-ih. V državi na severu Južne Amerike živi več kot tisoč Slovencev in njihovih potomcev, a zanje redko slišimo, saj skupnost ni tako močno povezana kot denimo tista v Argentini ali ZDA. No, družina Danie Frank se je odločila, da se leta 91 preseli nazaj v Slovenijo, tukaj so si ustvarili nov dom, na prejšnjo domovino pa našo gostjo danes spominjajo predvsem novice o razpadanju države.


28.11.2016

Vojislav Pejović

Vojislav Pejović je odraščal v Črni gori, koketiral z umetnostjo in režijo, naposled pa kot eden od najboljših študentov v letniku končal v biokemiji. Ko se je na Balkanu razbesnela vojna, je razvijal doktorat v Nemčiji, nato pa migriral v Združene države. Ob tem, da se na drugi strani Atlantika ukvarja s komuniciranjem medicine, tudi piše. Od nedavnega je na slovenskih knjižnih policah njegova zadnja knjiga Ameriški sfumato, v kateri pronicljivo razčleni spominjanje. V kaj se prelevi spomin, če ga že samo spominjanje popači?


21.11.2016

Safiullah Ebadi

Afganistanski računalniški strokovnjak, ki je moral pobegniti iz domovine, ker je več let delal v podjetju, ki je sodelovalo z Američani. Pravi, da želi s smehom spreminjati življenje. Tega si zdaj ureja v Sloveniji. Foto: Združenje manager


14.11.2016

Davor Vugrinec, upokojen nogometaš in zbiratelj umetnin

Davor Vugrinec, nestereotipni nogometaš. Skoraj 10 let je bil hrvaški nogometni reprezentant, še vedno je najboljši strelec hrvaške lige vseh časov. Znan je tudi po tem, je prosti čas med tekmami in treningi namenjal branju in učenju o umetnosti. Skoraj hkrati z začetkom nogometne kariere je začel ustvarjati svojo umetniško zbirko, ki jo je lani predstavil v zagrebškem umetniškem paviljonu, po količini in kakovosti pa presega celo mnoge muzejske zbirke.


07.11.2016

Massimo Rossi

Sin, žena, psička in japonska rezila so najpomembnejše stvari v življenju togishija oziroma mojstra poliranja japonskih rezil Massima Rossija. In ne nujno v tem vrstnem redu, hudomušno pove. Italijan, ki ima rad sproščenost in bello vito, se je hkrati pripravljen podrediti strogim pravilom japonske kulture in mentalitete. Ponižnost, poštenost in iskrenost. To ceni pri Japoncih in pogreša pri Italijanih. Zna pa vseeno v sebi združiti dve tako različni, a hkrati tako podobni si kulturi. In to na tak iskren, skoraj naiven način. O svoji zgodbi, povezanosti z Japonsko in tudi o tem, da je pred kratkim preživel potres v italijanskem Amatriceju, je govoril v Evropi osebno!


31.10.2016

Muriel Barbery

Muriel Barbery je francoska pisateljica, ki je Slovenijo pred nekaj leti očarala s svojim romanom Eleganca ježa. Je profesorica filozofije, nikakor pa ne filozofinja, pravi, po treh romanih zdaj zase že lahko reče, da je tudi pisateljica. Razpeta med Japonsko in Francijo v današnjem bučečem svetu išče predvsem tišino in čisto poezijo.


30.10.2016

Muriel Barbery

Na pozno praznično ponedeljkovo popoldne bomo utišali ropot sveta okrog nas ter v robatosti in neprivlačnosti »ježa« poskusili najti njegovo »eleganco«. Besedi, ki ju poudarjamo, sta iz naslova romana francoske avtorice Muriel Barbery. Z Eleganco ježa je zelo navdušila Slovence, pred kratkim pa je našo državo obiskala ob izidu svojega novega romana »Skrivno življenje vilinov«. Je profesorica filozofije, navdušena nad Baruchom Spinozo, razpeta med Japonsko in Francijo ter iskalka lepote, ki ji je všeč zven slovenščine.


24.10.2016

Kathia Buniatishvili

V Parizu, kjer 29-letna pianistka zadnja leta živi, ji pravijo kar Beyonce na klavirju. Ob prejemu prestižne nagrade Echo Klassik Award pred dobrim tednom dni jo je znani nemški TV voditelj Thomas Gottschalk napovedal kot ekstravagantno pianistko iz Gruzije, ki ne samo izvenserijsko dobro igra klavir, ampak je tudi izvenserijsko lepa.


17.10.2016

Gilles Baroin

Gilles Baroin je Francoz iz Toulousa, ki svoj življenjski optimizem spaja z matematiko. Že odkar ve zase, ga navdihuje abstraktni svet matematičnih pojmov, še posebej strastno se posveča njihovemu povezovanju z glasbo.


10.10.2016

Julian Rachlin

Julian Rachlin je vrhunski violinist, ljubitelj Mozarta in Bacha, nogometa, plavanja in tenisa. Dvesto petdeset dni na leto potuje in kot solist nastopa s svetovno znanimi orkestri. Poleti se je ustavil tudi pri nas in skupaj z Mladinskim orkestrom evropske unije zaigral v slovenski filharmoniji.


03.10.2016

Niel Brand EO

Neil Brand je človek z žametno globokim glasom, mogočno postavo in prefinjenim britanskim naglasom. A to ni to, kar naredi glavni vtis. Ulovi te, ko sede za klavir, brez not, in spesni, karkoli ti pade na pamet. Njegova posebnost so nemi filmi, v minulih treh desetletjih se je povzpel v enega izmed najboljših svetovnih pianistov za spremljanje nemih filmov. Nikoli ne igra po notah, je kot neke vrste gladiator, ki se podobno kot nevedni gledalec spusti v nepredvidljivo areno filma in se pusti presenetiti.


26.09.2016

Katerina Tučkova

Njen zadnji roman (Žitkovske boginje) je na Češkem sprožil pravo evforijo, saj so ga prodali že v 140 tisoč izvodih, preveden pa je do danes v 15 jezikov. Kateřina je sicer večino svoje kratke kariere delala kot kustosinja, vmes pa napisala dva izjemno uspešna romana. Skupno jima je, da vrtata po tematikah, ki ljudi vznemirjajo, pa naj gre za lezbično junakinjo zelo katoliškega okolja ali pa za sudetske Nemce, ki Čehe še vedno razdvajajo skoraj tako, kot Slovence partizani in domobranci.


Stran 15 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov