Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Cristina Battocletti, italijanska pisateljica in novinarka

06.05.2019

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo "montanara", hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo. Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni "pripravljeni". Cristino Battocletti, ki je tudi avtorica biografije Borisa Pahorja, spoznajte v Evropi, osebno. Z njo se je pogovarjal Tadej Košmrlj.

Cristina Battocletti živi v Milanu, a se še vedno počuti malo "montanara", hribovka, saj se je rodila v Čedadu. Je avtorica biografije o Borisu Pahorju, novinarka in pisateljica

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo “montanara”, hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo.

“Branje je del mene. Morda je za to kriv prav Čedad, kjer sem živela kot otrok. Tam res veliko dežuje. Poleg tega je bilo mestece, ko sem se leta 1972 tam rodila, zelo drugačno, kot je danes. Danes je pod zaščito Unesca, hiše so lepe, barvaste. Takrat je bilo mesto sicer tudi lepo, ampak v čarobnih, črno-belih barvah. Kasarne so bile polne vojakov, ki so branili mejo pred socializmom. Edina stvar, ki sem jo lahko takrat storila, je bilo branje. Odšla sem do Nadiže in tam brala, to je bil del mojega otroštva.”

Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni “pripravljeni”. Cristina Battocletti je novinarka, pisateljica in tudi avtorica biografije Borisa Pahorja.

“Ko sem bila stara 24 let, sem morala raziskati svoje korenine. Čudno, ampak tega nisem mogla storiti v Čedadu. Tudi ko sem študirala v Padovi, sem bila preblizu. Šele ko sem odšla v popolnoma drugo okolje, Milano, sem se tega zavedala. Ko sem delala na Radiu 24, ki je neke vrste podružnica mojega časopisa Il Sole 24 ore, sem delala obsežno oddajo o Balkanu. Brala sem vse, kar sem našla na to temo. No, ko sem neko jutro delala pregled tiska, sem na naslovnici francoskega Le monda zagledala veliko sliko Borisa Pahorja in Ericha Bolla. 2003 ali 2004 je bilo to. Pograbila sem telefonski imenik in v njem poiskala Pahorjevo številko ter ga poklicala. Privolil je v intervju. No, potem sem že prvič naredila veliko neumnost, ker sem zamudila na ta intervju. Ampak mi je oprostil in potem sem ga pogosto klicala za komentarje o vsem, kar se je dogajalo pri vas. Popolnoma sem bila fascinirana nad njim.”


Evropa osebno

718 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Cristina Battocletti, italijanska pisateljica in novinarka

06.05.2019

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo "montanara", hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo. Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni "pripravljeni". Cristino Battocletti, ki je tudi avtorica biografije Borisa Pahorja, spoznajte v Evropi, osebno. Z njo se je pogovarjal Tadej Košmrlj.

Cristina Battocletti živi v Milanu, a se še vedno počuti malo "montanara", hribovka, saj se je rodila v Čedadu. Je avtorica biografije o Borisu Pahorju, novinarka in pisateljica

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo “montanara”, hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo.

“Branje je del mene. Morda je za to kriv prav Čedad, kjer sem živela kot otrok. Tam res veliko dežuje. Poleg tega je bilo mestece, ko sem se leta 1972 tam rodila, zelo drugačno, kot je danes. Danes je pod zaščito Unesca, hiše so lepe, barvaste. Takrat je bilo mesto sicer tudi lepo, ampak v čarobnih, črno-belih barvah. Kasarne so bile polne vojakov, ki so branili mejo pred socializmom. Edina stvar, ki sem jo lahko takrat storila, je bilo branje. Odšla sem do Nadiže in tam brala, to je bil del mojega otroštva.”

Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni “pripravljeni”. Cristina Battocletti je novinarka, pisateljica in tudi avtorica biografije Borisa Pahorja.

“Ko sem bila stara 24 let, sem morala raziskati svoje korenine. Čudno, ampak tega nisem mogla storiti v Čedadu. Tudi ko sem študirala v Padovi, sem bila preblizu. Šele ko sem odšla v popolnoma drugo okolje, Milano, sem se tega zavedala. Ko sem delala na Radiu 24, ki je neke vrste podružnica mojega časopisa Il Sole 24 ore, sem delala obsežno oddajo o Balkanu. Brala sem vse, kar sem našla na to temo. No, ko sem neko jutro delala pregled tiska, sem na naslovnici francoskega Le monda zagledala veliko sliko Borisa Pahorja in Ericha Bolla. 2003 ali 2004 je bilo to. Pograbila sem telefonski imenik in v njem poiskala Pahorjevo številko ter ga poklicala. Privolil je v intervju. No, potem sem že prvič naredila veliko neumnost, ker sem zamudila na ta intervju. Ampak mi je oprostil in potem sem ga pogosto klicala za komentarje o vsem, kar se je dogajalo pri vas. Popolnoma sem bila fascinirana nad njim.”


26.09.2012

Vladislav Bajac - srbski novinar, pisatelj, pesnik, založnik in prevajalec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


19.09.2012

Adel Al-Kharafi - predsednik Svetovne inženirske organizacije in podjetnik iz Kuvajta

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.09.2012

Bill Talen, aktivist in umetnik, Američan, ki s pridigo ljudi svari pred zlomom velikih trgovinskih korporacij

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.09.2012

Naser Mohammadi, afganistanski humanitarni delavec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


27.06.2012

Julija Sozina, ruska slavistka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


20.06.2012

Hee-Duk Ra, korejska pesnica in literarna kritičarka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


13.06.2012

Kornelija Benyovski Šoštarič

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


06.06.2012

Wafaa Bilal - iraški umetnik iz New Yorka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


30.05.2012

Jaime Siles, španski pesnik

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.05.2012

David Coulthard, osebno!

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.05.2012

Katerina Roussou, grška operna pevka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.05.2012

Dmitry Glukhovksy, ruski pisatelj, avtor znanstveno-fantastičnega romana Metro 2033, ki zariše prihodnost življenja po globalni jedrski katastrofi...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.05.2012

Anatolij Rižov - 29-letnik iz okolice Černobila

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


25.04.2012

Kevin Moore - nekdanji londonski kriminalist, ki danes za farmacevtsko podjetje išče ponarejena zdravila

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


18.04.2012

Anika Dziewior, poljska novinarka in prostovoljka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


11.04.2012

Sir Chris Bonington, britanska plezalna legenda

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


04.04.2012

Anastasija Popovska, grafična oblikovalka iz Skopja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


28.03.2012

Anatolij Rižov, 29-letnik iz vasi Straški, 70 kilometrov oddaljene od Černobila v Ukrajini

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


21.03.2012

David Heredero Zorzo

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


14.03.2012

Joseph Rakotorahalahy, Slovenec z Madagaskarja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 25 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov