Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Cristina Battocletti, italijanska pisateljica in novinarka

06.05.2019

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo "montanara", hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo. Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni "pripravljeni". Cristino Battocletti, ki je tudi avtorica biografije Borisa Pahorja, spoznajte v Evropi, osebno. Z njo se je pogovarjal Tadej Košmrlj.

Cristina Battocletti živi v Milanu, a se še vedno počuti malo "montanara", hribovka, saj se je rodila v Čedadu. Je avtorica biografije o Borisu Pahorju, novinarka in pisateljica

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo “montanara”, hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo.

“Branje je del mene. Morda je za to kriv prav Čedad, kjer sem živela kot otrok. Tam res veliko dežuje. Poleg tega je bilo mestece, ko sem se leta 1972 tam rodila, zelo drugačno, kot je danes. Danes je pod zaščito Unesca, hiše so lepe, barvaste. Takrat je bilo mesto sicer tudi lepo, ampak v čarobnih, črno-belih barvah. Kasarne so bile polne vojakov, ki so branili mejo pred socializmom. Edina stvar, ki sem jo lahko takrat storila, je bilo branje. Odšla sem do Nadiže in tam brala, to je bil del mojega otroštva.”

Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni “pripravljeni”. Cristina Battocletti je novinarka, pisateljica in tudi avtorica biografije Borisa Pahorja.

“Ko sem bila stara 24 let, sem morala raziskati svoje korenine. Čudno, ampak tega nisem mogla storiti v Čedadu. Tudi ko sem študirala v Padovi, sem bila preblizu. Šele ko sem odšla v popolnoma drugo okolje, Milano, sem se tega zavedala. Ko sem delala na Radiu 24, ki je neke vrste podružnica mojega časopisa Il Sole 24 ore, sem delala obsežno oddajo o Balkanu. Brala sem vse, kar sem našla na to temo. No, ko sem neko jutro delala pregled tiska, sem na naslovnici francoskega Le monda zagledala veliko sliko Borisa Pahorja in Ericha Bolla. 2003 ali 2004 je bilo to. Pograbila sem telefonski imenik in v njem poiskala Pahorjevo številko ter ga poklicala. Privolil je v intervju. No, potem sem že prvič naredila veliko neumnost, ker sem zamudila na ta intervju. Ampak mi je oprostil in potem sem ga pogosto klicala za komentarje o vsem, kar se je dogajalo pri vas. Popolnoma sem bila fascinirana nad njim.”


Evropa osebno

718 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Cristina Battocletti, italijanska pisateljica in novinarka

06.05.2019

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo "montanara", hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo. Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni "pripravljeni". Cristino Battocletti, ki je tudi avtorica biografije Borisa Pahorja, spoznajte v Evropi, osebno. Z njo se je pogovarjal Tadej Košmrlj.

Cristina Battocletti živi v Milanu, a se še vedno počuti malo "montanara", hribovka, saj se je rodila v Čedadu. Je avtorica biografije o Borisu Pahorju, novinarka in pisateljica

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo “montanara”, hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo.

“Branje je del mene. Morda je za to kriv prav Čedad, kjer sem živela kot otrok. Tam res veliko dežuje. Poleg tega je bilo mestece, ko sem se leta 1972 tam rodila, zelo drugačno, kot je danes. Danes je pod zaščito Unesca, hiše so lepe, barvaste. Takrat je bilo mesto sicer tudi lepo, ampak v čarobnih, črno-belih barvah. Kasarne so bile polne vojakov, ki so branili mejo pred socializmom. Edina stvar, ki sem jo lahko takrat storila, je bilo branje. Odšla sem do Nadiže in tam brala, to je bil del mojega otroštva.”

Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni “pripravljeni”. Cristina Battocletti je novinarka, pisateljica in tudi avtorica biografije Borisa Pahorja.

“Ko sem bila stara 24 let, sem morala raziskati svoje korenine. Čudno, ampak tega nisem mogla storiti v Čedadu. Tudi ko sem študirala v Padovi, sem bila preblizu. Šele ko sem odšla v popolnoma drugo okolje, Milano, sem se tega zavedala. Ko sem delala na Radiu 24, ki je neke vrste podružnica mojega časopisa Il Sole 24 ore, sem delala obsežno oddajo o Balkanu. Brala sem vse, kar sem našla na to temo. No, ko sem neko jutro delala pregled tiska, sem na naslovnici francoskega Le monda zagledala veliko sliko Borisa Pahorja in Ericha Bolla. 2003 ali 2004 je bilo to. Pograbila sem telefonski imenik in v njem poiskala Pahorjevo številko ter ga poklicala. Privolil je v intervju. No, potem sem že prvič naredila veliko neumnost, ker sem zamudila na ta intervju. Ampak mi je oprostil in potem sem ga pogosto klicala za komentarje o vsem, kar se je dogajalo pri vas. Popolnoma sem bila fascinirana nad njim.”


24.12.2008

Suleiman Jammous

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.12.2008

Soname Yangchen - tibetanska etno pevka, ki danes živi in uspešno deluje v Londonu

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


10.12.2008

Koos Richelle

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


03.12.2008

Nadža Dizdarević

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.11.2008

Therese Groffen in Nesrin Farouk

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


19.11.2008

Ogga Fejic

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.11.2008

Azad Karim

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.11.2008

Robert Markuš je nekdanji legionar mistične Tujske legije. Plačanci ali vojaki? Med ljudmi krožijo številne zgodbe o Legiji tujcev. Med njimi tista, da dezerter celo življenje živi v strahu pred nekdanji soborci...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


29.10.2008

Tigran Demirtshyan

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


22.10.2008

Urs Liechti je prepričan, da je najsrečnejši človek na svetu! Mojster čokolade v eni najboljših evropskih tovarn čokolade bo z vami delil osebno in poklicno navdušenje nad hrano bogov...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


15.10.2008

Kirsten Hempkin

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


08.10.2008

Tom Fux

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


01.10.2008

Jackie Traverse, kanadska Indijanka, pripadnica plemena Lake St. Martin in ena najbolj znanih indijanskih umetnic v Manitobi...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.09.2008

Veronika Haring

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.09.2008

Zoe Valdes

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


10.09.2008

Maryna Bilash

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


27.08.2008

Andrij Hevka, tajnik društva Karpati (društva Ukrajincev in Rusinov v Sloveniji)

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


06.08.2008

Lucy Eagleson - Američanka, ki razmišlja že zelo po evropsko

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


30.07.2008

TYTTI LAAKSO s Finske, ponovitev

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.07.2008

Uwe Timm, nemški pisatelj

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 32 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov