Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miroljub Vučković je v Srbiji brez dvoma človek, na katerega se obrnete, kadar vas zanima kar koli v zvezi s filmom. Svoje bogate mednarodne izkušnje je pridobil na festivalih po vsem svetu, po izobrazbi sodeč, pa bi težko uganili, da je njegovo življenje usodno povezano s filmom.
“Na beograjski fakulteti dramskih umetnosti sem študiral produkcijo, študija pa nikoli nisem končal, po izobrazbi sem inženir. Morda sem danes za mlade ljudi inženir človeških duš, kot je za pisatelje in druge kulturne delavce govoril veliki diktator Stalin. Vendar ne, jaz sem samo inženir kemije.”
Njegov jezik barvajo metafore, svoje življenjske izkušnje pa pogosto prepozna v katerem izmed številnih filmov, ki jih je pogledal, ali v citatih, ki jih je prebral. Strinja se s priznanim nemškim filmskim ustvarjalcem Wimom Wendersom, ki je dejal, da zgodbe obstajajo samo v zgodbah, film pa je nekaj, kar ustvarja med, za in nad zgodbo.
“Film po eni strani prikazuje smrt v živo, po drugi pa predstavlja neko izkušnjo neponovljive mladosti. Tisti, ki gledajo film, so s to izkušnjo soočeni.”
V svoji dolgoletni karieri je filme izbiral ali ocenjeval na festivalih po vsem svetu. Med drugim v Berlinu, Torontu, Benetkah, Rotterdamu, Karlovih Varih, Solunu, Aleksandriji in južnokorejskem Busanu. Pri procesu izbiranja ni pomembno, kateri film mu je všeč, ampak morajo to biti filmi, za katere oceni, da je prav, da so prikazani.
“To je zelo pomembno, ker moramo dati priložnost občinstvu, da iz konteksta filma vzamejo tisto, kar jim ustreza. To je podobno kot z vinom. Vino je lahko vrhunsko in se vam dopade ali pa ne. Lahko vam je veliko bolj všeč neko poceni vino. Stvar okusa je zelo pomembna na filmskih festivalih.”
Moramo razumeti, da hitrost naše percepcije stvarnosti ni kompatibilna s hitrostjo razvoja sveta in tehnologije, je prepričan Miroljub Vučković. V tem smislu Netflix in Amazon nista niti malo naivna, saj razumeta možnost, da čez dvajset let igralci ne bodo obstajali.
“Morda bomo čez petdeset let lahko imeli tri generirane Johne Travolte, ki bodo igrali natančno tako, kot bomo želeli, mi pa se bomo doma ob gledanju nastalega filma še vedno zabavali. Nisem jasnoviden, nisem niti prestrašen, samo sprejemam resničnost, v kateri živimo.”
718 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Miroljub Vučković je v Srbiji brez dvoma človek, na katerega se obrnete, kadar vas zanima kar koli v zvezi s filmom. Svoje bogate mednarodne izkušnje je pridobil na festivalih po vsem svetu, po izobrazbi sodeč, pa bi težko uganili, da je njegovo življenje usodno povezano s filmom.
“Na beograjski fakulteti dramskih umetnosti sem študiral produkcijo, študija pa nikoli nisem končal, po izobrazbi sem inženir. Morda sem danes za mlade ljudi inženir človeških duš, kot je za pisatelje in druge kulturne delavce govoril veliki diktator Stalin. Vendar ne, jaz sem samo inženir kemije.”
Njegov jezik barvajo metafore, svoje življenjske izkušnje pa pogosto prepozna v katerem izmed številnih filmov, ki jih je pogledal, ali v citatih, ki jih je prebral. Strinja se s priznanim nemškim filmskim ustvarjalcem Wimom Wendersom, ki je dejal, da zgodbe obstajajo samo v zgodbah, film pa je nekaj, kar ustvarja med, za in nad zgodbo.
“Film po eni strani prikazuje smrt v živo, po drugi pa predstavlja neko izkušnjo neponovljive mladosti. Tisti, ki gledajo film, so s to izkušnjo soočeni.”
V svoji dolgoletni karieri je filme izbiral ali ocenjeval na festivalih po vsem svetu. Med drugim v Berlinu, Torontu, Benetkah, Rotterdamu, Karlovih Varih, Solunu, Aleksandriji in južnokorejskem Busanu. Pri procesu izbiranja ni pomembno, kateri film mu je všeč, ampak morajo to biti filmi, za katere oceni, da je prav, da so prikazani.
“To je zelo pomembno, ker moramo dati priložnost občinstvu, da iz konteksta filma vzamejo tisto, kar jim ustreza. To je podobno kot z vinom. Vino je lahko vrhunsko in se vam dopade ali pa ne. Lahko vam je veliko bolj všeč neko poceni vino. Stvar okusa je zelo pomembna na filmskih festivalih.”
Moramo razumeti, da hitrost naše percepcije stvarnosti ni kompatibilna s hitrostjo razvoja sveta in tehnologije, je prepričan Miroljub Vučković. V tem smislu Netflix in Amazon nista niti malo naivna, saj razumeta možnost, da čez dvajset let igralci ne bodo obstajali.
“Morda bomo čez petdeset let lahko imeli tri generirane Johne Travolte, ki bodo igrali natančno tako, kot bomo želeli, mi pa se bomo doma ob gledanju nastalega filma še vedno zabavali. Nisem jasnoviden, nisem niti prestrašen, samo sprejemam resničnost, v kateri živimo.”
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Neveljaven email naslov