Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Nick Fellows, komentator alpskega smučanja, je v komentatorske kabine športne televizije Eurosport zašel naključno. Ker pa naključij ni, tudi Fellows ne bi bil smučarski komentator, če ne bi leta 1983 postal reprezentant Velike Britanije, dvakratni državni prvak, če ne bi tekmoval pretežno v evropskem pokalu, pa v severnoameriškem, in če ga ne bi zaustavila ponavljajoča se poškodba hrbta zaradi katere je leta 1989 končal kariero.
“Svoj študij sem žrtvoval za smučarsko kariero. Živel sem v evropskih smučarskih središčih, da bi držal korak z najboljšimi. Rodil se je Eurosport in na začetku devetdesetih so se pri tej televiziji odločili, da bi radi športnike za komentatorje, ne novinarjev. Takrat sem se poškodoval in moral izpustiti olimpijske igre v Calgaryju 1988 in prišli so do mene in vprašali : ‘Nick, si kdaj razmišljal, da bi postal komentator?’ ‘Ne, saj nisem novinar,’ sem odvrnil in razložili so mi kaj bi radi. Torej, bil sem ob pravem času na pravem mestu ob odločitvi.
Ker je že toliko časa v tem poslu, je postal glavni komentator, novinar torej, ki pripoveduje zgodbe, ob sebi pa ima v komentatorski kabini pogosto strokovnega komentatorja, sveže upokojenega smučarja ali smučarko. Ena izmed njih je bila nekaj časa tudi Tina Maze.
“Zavedam se, da ljudje želijo slišati tekmovalce, ki so sveži ‘upokojenci’, ki so seznanjeni z novostmi, ki poznajo nove tehnike, opremo, tudi skrivnosti. Sam sem smučar iz preteklosti, iz 80-ih, ne iz modernih časov, tako da sem zdaj glavni komentator, ob sebi pa imam še strokovnjaka.”
Kot nekdanji alpski smučar, si Nick Fellows prizadeva približati svoj šport širšim množicam. Ima pa to srečo, da britanska ekipa nima izstopajočih tekmovalcev in tako lahko neobremenjeno komentira nastope vseh, tudi slovenskih smučarjev, ki so mu še posebej pri srcu.
“Obožujem vse. Trenutno sem zaljubljen v Ilko Štuhec. Ko sem bil še otrok sem oboževal Bojana Križaja, sploh način kako je smučal z Elankami in s tistimi blond lasmi, zdel se mi je kot Mick Jagger. Jure Košir je bil odličen veleposlanik vaše države. Ko ste postali neodvisni je bil del svetovne elite, vedno je bil džentelmen. Oboževali smo ga v Veliki Britaniji, celo v Avstriji so ga imeli radi. Torej, od Bojana, prek Jureta do Tine, zdaj Ilke.”
Katere so odlike dobrega športnega komentatorja?
“Strast je zelo pomembna, ampak glavno je trdo delo. Treba je raziskovati, beležiti statistične podatke, zgodovino. Potem je treba izluščiti dobro zgodbo, dodati nekaj strasti in vse skupaj povezati v magično celoto. Sploh ni treba ves čas vpiti, je pa treba ustvariti dramo, nekaj razvedrila, občutja, ampak vsega mora biti ravno prav. Podobno je peki tort, veliko sestavin, če pa so v napačnem razmerju, take torte nočemo uživati.”
718 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Nick Fellows, komentator alpskega smučanja, je v komentatorske kabine športne televizije Eurosport zašel naključno. Ker pa naključij ni, tudi Fellows ne bi bil smučarski komentator, če ne bi leta 1983 postal reprezentant Velike Britanije, dvakratni državni prvak, če ne bi tekmoval pretežno v evropskem pokalu, pa v severnoameriškem, in če ga ne bi zaustavila ponavljajoča se poškodba hrbta zaradi katere je leta 1989 končal kariero.
“Svoj študij sem žrtvoval za smučarsko kariero. Živel sem v evropskih smučarskih središčih, da bi držal korak z najboljšimi. Rodil se je Eurosport in na začetku devetdesetih so se pri tej televiziji odločili, da bi radi športnike za komentatorje, ne novinarjev. Takrat sem se poškodoval in moral izpustiti olimpijske igre v Calgaryju 1988 in prišli so do mene in vprašali : ‘Nick, si kdaj razmišljal, da bi postal komentator?’ ‘Ne, saj nisem novinar,’ sem odvrnil in razložili so mi kaj bi radi. Torej, bil sem ob pravem času na pravem mestu ob odločitvi.
Ker je že toliko časa v tem poslu, je postal glavni komentator, novinar torej, ki pripoveduje zgodbe, ob sebi pa ima v komentatorski kabini pogosto strokovnega komentatorja, sveže upokojenega smučarja ali smučarko. Ena izmed njih je bila nekaj časa tudi Tina Maze.
“Zavedam se, da ljudje želijo slišati tekmovalce, ki so sveži ‘upokojenci’, ki so seznanjeni z novostmi, ki poznajo nove tehnike, opremo, tudi skrivnosti. Sam sem smučar iz preteklosti, iz 80-ih, ne iz modernih časov, tako da sem zdaj glavni komentator, ob sebi pa imam še strokovnjaka.”
Kot nekdanji alpski smučar, si Nick Fellows prizadeva približati svoj šport širšim množicam. Ima pa to srečo, da britanska ekipa nima izstopajočih tekmovalcev in tako lahko neobremenjeno komentira nastope vseh, tudi slovenskih smučarjev, ki so mu še posebej pri srcu.
“Obožujem vse. Trenutno sem zaljubljen v Ilko Štuhec. Ko sem bil še otrok sem oboževal Bojana Križaja, sploh način kako je smučal z Elankami in s tistimi blond lasmi, zdel se mi je kot Mick Jagger. Jure Košir je bil odličen veleposlanik vaše države. Ko ste postali neodvisni je bil del svetovne elite, vedno je bil džentelmen. Oboževali smo ga v Veliki Britaniji, celo v Avstriji so ga imeli radi. Torej, od Bojana, prek Jureta do Tine, zdaj Ilke.”
Katere so odlike dobrega športnega komentatorja?
“Strast je zelo pomembna, ampak glavno je trdo delo. Treba je raziskovati, beležiti statistične podatke, zgodovino. Potem je treba izluščiti dobro zgodbo, dodati nekaj strasti in vse skupaj povezati v magično celoto. Sploh ni treba ves čas vpiti, je pa treba ustvariti dramo, nekaj razvedrila, občutja, ampak vsega mora biti ravno prav. Podobno je peki tort, veliko sestavin, če pa so v napačnem razmerju, take torte nočemo uživati.”
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Neveljaven email naslov