Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Arabska poezija ni na vsakodnevnem meniju niti naših najbolj vnetih uživalcev poezije. Letošnja izvedba Kulturne ambasade Palestine, vsakoletnega dogodka, ki skuša Slovencem približati Palestino in tamkajšnje aktualne razmere, je prejšnji teden poskrbela tudi za to. Na uvodni razstavi z naslovom AL ARD – ZEMLJA je razstavljene vezenine, fotografije in slike na odprtju popestril tudi pesnik Fawzi Abder Rahim. Z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, saj sta se spoznala v njegovih študentskih letih, nedavno pa sta v samozaložbi izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko s pomenljivim naslovom Do kdaj?.
Danes 75-letni pesnik se je rodil še v Palestini takoj po koncu druge svetovne vojne, tako da je le nekaj let starejši od države Izrael. Simboli stalnosti, trdoživosti in potrpljenja, kot so skala, korenine in oljke, pa tudi neminljivo hrepenenje po miru in svobodi, so neizogibna stalnica Rahimove poezije. Njegova mladostniška zgodba pa sploh za tiste čase ni bila prav nič posebna. Leta 1969 je zamenjal knjigo, hrano in obleko in zapustil svojo domovino.
"Imel sem željo, da bi študiral, in dobil sem možnost priti v Jugoslavijo. Moja smer študija se je izvajala v Sloveniji, za katero niti nisem natanko vedel, kje leži. Poslali so nas na tečaj jezika, velika je bila tudi vremenska sprememba, pa hrana. Ampak naše telo je narejeno za to, da se navaja na nove reči."
Po šolanju se je zaposlil kot inženir v radgonskem Elradu, pozneje pa svoje znanje predajal kot učitelj za praktični pouk na mariborski srednji šoli za elektrotehniko. Druga ljubezen pa je palestinska poezija, ki jo Slovenci zelo slabo poznamo.
"Jezik je precej drugačen. Ker je žena velika ljubiteljica literature, se trudiva skupaj. Zamislim si pesem, potem pa jo skupaj prevajava. Jaz povem po arabsko in pojasnim bistvo, da bi bil prevod čim boljši. V svoji poeziji izražam ljubezen do človeštva, življenja v miru in svobode brez zatiranja. To je moj pogled na življenje in ljudi."
718 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Arabska poezija ni na vsakodnevnem meniju niti naših najbolj vnetih uživalcev poezije. Letošnja izvedba Kulturne ambasade Palestine, vsakoletnega dogodka, ki skuša Slovencem približati Palestino in tamkajšnje aktualne razmere, je prejšnji teden poskrbela tudi za to. Na uvodni razstavi z naslovom AL ARD – ZEMLJA je razstavljene vezenine, fotografije in slike na odprtju popestril tudi pesnik Fawzi Abder Rahim. Z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, saj sta se spoznala v njegovih študentskih letih, nedavno pa sta v samozaložbi izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko s pomenljivim naslovom Do kdaj?.
Danes 75-letni pesnik se je rodil še v Palestini takoj po koncu druge svetovne vojne, tako da je le nekaj let starejši od države Izrael. Simboli stalnosti, trdoživosti in potrpljenja, kot so skala, korenine in oljke, pa tudi neminljivo hrepenenje po miru in svobodi, so neizogibna stalnica Rahimove poezije. Njegova mladostniška zgodba pa sploh za tiste čase ni bila prav nič posebna. Leta 1969 je zamenjal knjigo, hrano in obleko in zapustil svojo domovino.
"Imel sem željo, da bi študiral, in dobil sem možnost priti v Jugoslavijo. Moja smer študija se je izvajala v Sloveniji, za katero niti nisem natanko vedel, kje leži. Poslali so nas na tečaj jezika, velika je bila tudi vremenska sprememba, pa hrana. Ampak naše telo je narejeno za to, da se navaja na nove reči."
Po šolanju se je zaposlil kot inženir v radgonskem Elradu, pozneje pa svoje znanje predajal kot učitelj za praktični pouk na mariborski srednji šoli za elektrotehniko. Druga ljubezen pa je palestinska poezija, ki jo Slovenci zelo slabo poznamo.
"Jezik je precej drugačen. Ker je žena velika ljubiteljica literature, se trudiva skupaj. Zamislim si pesem, potem pa jo skupaj prevajava. Jaz povem po arabsko in pojasnim bistvo, da bi bil prevod čim boljši. V svoji poeziji izražam ljubezen do človeštva, življenja v miru in svobode brez zatiranja. To je moj pogled na življenje in ljudi."
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Neveljaven email naslov