Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izid grške krize je negotov in tveganje ostaja visoko, da bo Grčija bankrotirala in izstopila iz evroobmočja
V zadnjih dneh se je povečalo tveganje bankrota Grčije in njenega izstopa iz evroobmočja. Odločitev grške vlade, da v nedeljo izvede referendum, kjer bo ljudstvo odločilo, ali naj grška vlada sprejme nov dogovor z upniki in nadaljuje z bolečimi reformami, je negativno vplivala na pogajanja med mednarodnimi institucijami in grško vlado, ki so se, vsaj začasno, zaključila. Možno je, da gre pri takšnem ravnanju grškega premiera za pogajalski manever. Grčija mora do torka poplačati 1,5 milijard dolarjev mednarodnemu denarnemu skladu, kar pa ji glede na zadnje dogodke ne bo uspelo. Zaradi množičnega dvigovanja prihrankov, so se grške oblasti odločile, da ostanejo grške banke, vsaj do referenduma zaprte.
Aleš Grbič, upravljalec skladov pri KBM, meni, da bo odločitev o referendumu negativno vplivala na sentiment med vlagatelji. “Vidimo že manjše padce evropskih delnic in padec vrednosti evra ter povečanje pribitkov na državne obveznice določenih evropskih držav. Vendar na daljši rok ne vidim negativnih učinkov, ne glede na to, kako se bo grška drama razpletla. Razlogi so v majhnosti grškega gospodarstva in nepomembnosti njihovega delniškega trga.”
Ljudje so sicer razdeljeni. Novinarka Katja Lihtenvalner iz Aten poroča, da bi na nedeljskem referendumu lahko 50% Grkov podprlo sporazum s posojilodajalci. V Atenah bo sicer pred nedeljskim referndumom potekalo več protestov, tako nasprotnikov kot tudi podpornikov predsednika vlade Aleksisa Ciprasa oziroma njegove napovedi referenduma, že danes pa je bilo na grških ulicah moč opaziti nekaj plakatov proti nadaljnjemu izčrpavanju te države, na primer “Ne revščini, lakoti in ponižanju“.
Grški novinar Dimitris Galanis je bolj optimističen – čeprav je na kocki veliko, ljudje špekulirajo, da bi se Grčija lahko znova rešila pred grožnjami z bankrotom. Potiho so pravzaprav pričakovali zdajšnji scenarij, saj sta tako Siriza kot tudi Evropska unija trdno zavzeli stališča o nadaljnji finančni pomoči.
Grško gospodarstvo predstavlja manj, kot 2 % gospodarstva v evroobmočju, kar pomeni, da dogajanje v Grčiji ne bo neposredno vplivalo na dogajanje v ostalih državah evroobmočja, kjer pričakujemo, da se bo močno gospodarsko okrevanje nadaljevalo tudi v drugi polovici leta 2015 in nato v letu 2016. Grški delniški trg predstavlja manj, kot 0,1 % v evropskem delniškem indeksu FTSE Europe. Večina slovenskih finančnih institucij tako po mnenju Grbiča ni izpostavljena vplivu grških delnic.
Največji strah vlagateljev, da se bo grška zgodba ponovila v ostalih »kritičnih« državah, kot so Portugalska, Španija, Italija, vendar po mojem mnenju obstaja majhna možnost, da se to res zgodi. Ostale države, ki so potrebovale pomoč, so se v preteklih letih uspešno reformirale in danes dosegajo visoko gospodarsko rast.
Grčija v svoji zgodovini precej izkušenj z bankroti oziroma nezmožnostjo poplačila upnikov. Po zgodovinskih podatkih od leta 1800 naprej je Grčija bila več kot polovico časa v bankrotu oziroma ni poravnavala svojih obveznosti pravočasno. V Evropi ji sledi Rusija s 39%, Madžarska s 37% ter Poljska s 33% časa. Zanimivo je, da sta v svoji zgodovini bili tudi kar nekaj časa ne najbolj vestni dolžnici tudi Avstrija s 17,4% ter Nemčija s 13% časa. Od leta 1800 naprej je v Evropi po številu bankrotov v športnem žargonu izraženo na prvem mestu Španija s 13, drugo mesto si z 8 delita Nemčija in Francija, na tretjem mestu najdemo Madžarsko in Avstrijo.
V Evropi teh težav nikoli niso imele le Skandinavske države ter Belgija in Velika Britanija. Drugje po svetu pa teh izkušenj še niso imele Avstralija, Nova Zelandija, Kanada ter Združene države Amerike.
Izid grške krize je negotov in tveganje ostaja visoko, da bo Grčija bankrotirala in izstopila iz evroobmočja. Na kratek rok lahko pričakujemo večje nihanje na finančnih trgih in posledično negativen odziv evropskih delniških trgov. Vendar gledano na daljši rok, pričakujem, da se bodo razmere stabilizirale, ter, da se bodo vlagatelji znova osredotočili na nadaljnje okrevanje gospodarstva v evroobmočju in visoki rasti dobičkov evropskih podjetij.
Aleš Grbič, upravljalec skladov pri KBM,
Izid grške krize je negotov in tveganje ostaja visoko, da bo Grčija bankrotirala in izstopila iz evroobmočja
V zadnjih dneh se je povečalo tveganje bankrota Grčije in njenega izstopa iz evroobmočja. Odločitev grške vlade, da v nedeljo izvede referendum, kjer bo ljudstvo odločilo, ali naj grška vlada sprejme nov dogovor z upniki in nadaljuje z bolečimi reformami, je negativno vplivala na pogajanja med mednarodnimi institucijami in grško vlado, ki so se, vsaj začasno, zaključila. Možno je, da gre pri takšnem ravnanju grškega premiera za pogajalski manever. Grčija mora do torka poplačati 1,5 milijard dolarjev mednarodnemu denarnemu skladu, kar pa ji glede na zadnje dogodke ne bo uspelo. Zaradi množičnega dvigovanja prihrankov, so se grške oblasti odločile, da ostanejo grške banke, vsaj do referenduma zaprte.
Aleš Grbič, upravljalec skladov pri KBM, meni, da bo odločitev o referendumu negativno vplivala na sentiment med vlagatelji. “Vidimo že manjše padce evropskih delnic in padec vrednosti evra ter povečanje pribitkov na državne obveznice določenih evropskih držav. Vendar na daljši rok ne vidim negativnih učinkov, ne glede na to, kako se bo grška drama razpletla. Razlogi so v majhnosti grškega gospodarstva in nepomembnosti njihovega delniškega trga.”
Ljudje so sicer razdeljeni. Novinarka Katja Lihtenvalner iz Aten poroča, da bi na nedeljskem referendumu lahko 50% Grkov podprlo sporazum s posojilodajalci. V Atenah bo sicer pred nedeljskim referndumom potekalo več protestov, tako nasprotnikov kot tudi podpornikov predsednika vlade Aleksisa Ciprasa oziroma njegove napovedi referenduma, že danes pa je bilo na grških ulicah moč opaziti nekaj plakatov proti nadaljnjemu izčrpavanju te države, na primer “Ne revščini, lakoti in ponižanju“.
Grški novinar Dimitris Galanis je bolj optimističen – čeprav je na kocki veliko, ljudje špekulirajo, da bi se Grčija lahko znova rešila pred grožnjami z bankrotom. Potiho so pravzaprav pričakovali zdajšnji scenarij, saj sta tako Siriza kot tudi Evropska unija trdno zavzeli stališča o nadaljnji finančni pomoči.
Grško gospodarstvo predstavlja manj, kot 2 % gospodarstva v evroobmočju, kar pomeni, da dogajanje v Grčiji ne bo neposredno vplivalo na dogajanje v ostalih državah evroobmočja, kjer pričakujemo, da se bo močno gospodarsko okrevanje nadaljevalo tudi v drugi polovici leta 2015 in nato v letu 2016. Grški delniški trg predstavlja manj, kot 0,1 % v evropskem delniškem indeksu FTSE Europe. Večina slovenskih finančnih institucij tako po mnenju Grbiča ni izpostavljena vplivu grških delnic.
Največji strah vlagateljev, da se bo grška zgodba ponovila v ostalih »kritičnih« državah, kot so Portugalska, Španija, Italija, vendar po mojem mnenju obstaja majhna možnost, da se to res zgodi. Ostale države, ki so potrebovale pomoč, so se v preteklih letih uspešno reformirale in danes dosegajo visoko gospodarsko rast.
Grčija v svoji zgodovini precej izkušenj z bankroti oziroma nezmožnostjo poplačila upnikov. Po zgodovinskih podatkih od leta 1800 naprej je Grčija bila več kot polovico časa v bankrotu oziroma ni poravnavala svojih obveznosti pravočasno. V Evropi ji sledi Rusija s 39%, Madžarska s 37% ter Poljska s 33% časa. Zanimivo je, da sta v svoji zgodovini bili tudi kar nekaj časa ne najbolj vestni dolžnici tudi Avstrija s 17,4% ter Nemčija s 13% časa. Od leta 1800 naprej je v Evropi po številu bankrotov v športnem žargonu izraženo na prvem mestu Španija s 13, drugo mesto si z 8 delita Nemčija in Francija, na tretjem mestu najdemo Madžarsko in Avstrijo.
V Evropi teh težav nikoli niso imele le Skandinavske države ter Belgija in Velika Britanija. Drugje po svetu pa teh izkušenj še niso imele Avstralija, Nova Zelandija, Kanada ter Združene države Amerike.
Izid grške krize je negotov in tveganje ostaja visoko, da bo Grčija bankrotirala in izstopila iz evroobmočja. Na kratek rok lahko pričakujemo večje nihanje na finančnih trgih in posledično negativen odziv evropskih delniških trgov. Vendar gledano na daljši rok, pričakujem, da se bodo razmere stabilizirale, ter, da se bodo vlagatelji znova osredotočili na nadaljnje okrevanje gospodarstva v evroobmočju in visoki rasti dobičkov evropskih podjetij.
Aleš Grbič, upravljalec skladov pri KBM,
Kako izbrati prave ljudi za prave položaje? Ustanoviteljica BOC inštituta Simona Špilak razkriva, kako delujejo lovci na glave, in katere veščine so pri vodenju najbolj zaželene. Tudi o tihih odpovedih, žal vedno bolj aktualni temi.
Ameriška in Evropska centralna banka sta se konec lanskega leta odločili za postopno zmanjšanje programa spodbud gospodarstvu. ECB bo tako s koncem marca zaključila v pandemiji covida- 19 oblikovan program odkupovanja obveznic. Ključna obrestna mera za zdaj ostaja nespremenjena. Letos je tako tudi pri naložbah potrebna večja mera previdnosti, saj je težko napovedati, kako se bodo na prej omenjeno odzvali finančni trgi. Rok Kužel se je tudi o tem, kaj v letošnjem letu pričakovati na trgu nepremičnin in energentov ter kako dolgo bodo posojila še poceni, pogovarjal z Marjo Milič in Matejem Šimnicem iz podjetja Capital Genetics.
H koncu gre leto, v katerem bo Slovenija zabeležila eno najvišjih gospodarskih rasti. Prihranki prebivalcev so v tem letu še narasli in dosegli blizu 25 milijard evrov, rastejo pa tudi cene. Energenti, nepremičnine, avtomobili – tudi rabljeni. Po čem si bomo še zapomnili iztekajoče se leto, ki so ga zaznamovali tudi rekordi na finančnih in kripto trgih?
"Sreča oziroma blaginja na delovnem mestu je strateška tema," poudarja profesor Miha Škerlavaj z ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, profesor Arthur C. Brooks s harvardske šole pa je sestavil formulo sreče, ki naj bi vodjem pomagala bolje ravnati z zaposlenimi na delovnem mestu. Zakaj je smisel pomemben del formule sreče in kako srečni naj bi bili zaradi službe ali kljub njej?
Kako voditi podjetje, kjer ima več kot polovica zaposlenih doktorat, večina dela na daljavo in bi skoraj vsi lahko delali tudi pri katerem od globalnih tehnoloških velikanov? Odgovore smo poiskali pri dr. Borisu Horvatu, direktorju in soustanovitelju podjetja Abelium. To visokotehnološko podjetje že več kot desetletje uvaja najrazličnejše digitalne rešitve. Kot se radi pohvalijo: njihova ekipa poskrbi, da je izdelava in uporaba informacijskih sistemov, matematičnih algoritmov in naprednih digitalnih rešitev za naročnike precej preprosta. Z dr. Borisom Horvatom se je pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
V Poslovnih krivuljah boste spoznali Ireno Žagar, direktorico agencije Cluekit, ki se je v podjetniške vode podala pred štirimi leti. Ko je agencija zrasla, sta se ekipi pridružili tudi njeni sestri. Digitalnemu marketingu pa so se pridružili družbeno odgovorni projekti, med drugimi "igrače za otroke", ki razvija didaktične pripomočke in »podprimo slovenska podjetja,« ki med drugim spodbuja velike organizacije, da bi svoje zaposlene in poslovne partnerje obdarile z lokalnimi, ročno izdelanimi izdelki. Z njo se je pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
Ob ameriških volitvah, na katerih je rekordno število volivcev predčasno oddalo svoj glas, dogajanje na finančnih trgih ostaja precej mirno. Zakaj se »usodnost« tokratnih volitev ni preselila na borze in kaj lahko pričakujemo v naslednjih dneh? To bo pojasnil Damjan Kovačič, upravljavec skladov pri družbi Sava Infond.
Sveže dogajanje na finančnih trgih je komentiral Aleš Grbić, upravljavec skladov pri družbi Sava Infond
Finančni komentar je prispeval Branko Železnik, vodja za razvoj in prodajo na Ljubljanski borzi.
Finančni komentar je prispeval Martin Podberšič, upravljavec premoženja pri Prvi osebni zavarovalnici.
Finančni komentar je prispeval upravljalec vzajemnih skladov pri Alta skladih Aleš Čačovič.
Finančni komentar je prispeval Damjan Kovačič, upravljavec skladov pri podjetju Sava Infond.
Finančni komentar: Izidor Jerman, Direktor sektorja upravljanja premoženja ALTA Skladi.
Finančni komentar je prispeval pomočnik direktorja naložbenega sektorja KD Skladov Aleš Lokar.
Finančni komentar je prispeval Matej Justin iz borznoposredniške družbe Ilirika.
Neveljaven email naslov