Izid grške krize je negotov in tveganje ostaja visoko, da bo Grčija bankrotirala in izstopila iz evroobmočja

V zadnjih dneh se je povečalo tveganje bankrota Grčije in njenega izstopa iz evroobmočja. Odločitev grške vlade, da v nedeljo izvede referendum, kjer bo ljudstvo odločilo, ali naj grška vlada sprejme nov dogovor z upniki in nadaljuje z bolečimi reformami, je negativno vplivala na pogajanja med mednarodnimi institucijami in grško vlado, ki so se, vsaj začasno, zaključila. Možno je, da gre pri takšnem ravnanju grškega premiera za pogajalski manever. Grčija mora do torka poplačati 1,5 milijard dolarjev mednarodnemu denarnemu skladu, kar pa ji glede na zadnje dogodke ne bo uspelo. Zaradi množičnega dvigovanja prihrankov, so se grške oblasti odločile, da ostanejo grške banke, vsaj do referenduma zaprte.

Naj res odloča ljudstvo?

Aleš Grbič, upravljalec skladov pri KBM, meni, da bo odločitev o referendumu negativno vplivala na sentiment med vlagatelji. “Vidimo že manjše padce evropskih delnic in padec vrednosti evra ter povečanje pribitkov na državne obveznice določenih evropskih držav. Vendar na daljši rok ne vidim negativnih učinkov, ne glede na to, kako se bo grška drama razpletla. Razlogi so v majhnosti grškega gospodarstva in nepomembnosti njihovega delniškega trga.”

Ljudje so sicer razdeljeni. Novinarka Katja Lihtenvalner iz Aten poroča, da bi na nedeljskem referendumu lahko 50% Grkov podprlo sporazum s posojilodajalci. V Atenah bo sicer pred nedeljskim referndumom potekalo več protestov, tako nasprotnikov kot tudi podpornikov predsednika vlade Aleksisa Ciprasa oziroma njegove napovedi referenduma, že danes pa je bilo na grških ulicah moč opaziti nekaj plakatov proti nadaljnjemu izčrpavanju te države, na primer “Ne revščini, lakoti in ponižanju“.

Grški novinar Dimitris Galanis je bolj optimističen – čeprav je na kocki veliko, ljudje špekulirajo, da bi se Grčija lahko znova rešila pred grožnjami z bankrotom. Potiho so pravzaprav pričakovali zdajšnji scenarij, saj sta tako Siriza kot tudi Evropska unija trdno zavzeli stališča o nadaljnji finančni pomoči.

Kako pomembno je grško gospodarstvo za evroobmočje?

Grško gospodarstvo predstavlja manj, kot 2 % gospodarstva v evroobmočju, kar pomeni, da dogajanje v Grčiji ne bo neposredno vplivalo na dogajanje v ostalih državah evroobmočja, kjer pričakujemo, da se bo močno gospodarsko okrevanje nadaljevalo tudi v drugi polovici leta 2015 in nato v letu 2016. Grški delniški trg predstavlja manj, kot 0,1 % v evropskem delniškem indeksu FTSE Europe. Večina slovenskih finančnih institucij tako po mnenju Grbiča ni izpostavljena vplivu grških delnic.

Kaj najbolj straši vlagatelje v Evropi?

Največji strah vlagateljev, da se bo grška zgodba ponovila v ostalih »kritičnih« državah, kot so Portugalska, Španija, Italija, vendar po mojem mnenju obstaja majhna možnost, da se to res zgodi. Ostale države, ki so potrebovale pomoč, so se v preteklih letih uspešno reformirale in danes dosegajo visoko gospodarsko rast.

Evropa bankrotov

Grčija v svoji zgodovini precej izkušenj z bankroti oziroma nezmožnostjo poplačila upnikov. Po zgodovinskih podatkih od leta 1800 naprej je Grčija bila več kot polovico časa v bankrotu oziroma ni poravnavala svojih obveznosti pravočasno. V Evropi ji sledi Rusija s 39%, Madžarska s 37% ter Poljska s 33% časa. Zanimivo je, da sta v svoji zgodovini bili tudi kar nekaj časa ne najbolj vestni dolžnici tudi Avstrija s 17,4% ter Nemčija s 13% časa. Od leta 1800 naprej je v Evropi po številu bankrotov v športnem žargonu izraženo na prvem mestu Španija s 13, drugo mesto si z 8 delita Nemčija in Francija, na tretjem mestu najdemo Madžarsko in Avstrijo.
V Evropi teh težav nikoli niso imele le Skandinavske države ter Belgija in Velika Britanija. Drugje po svetu pa teh izkušenj še niso imele Avstralija, Nova Zelandija, Kanada ter Združene države Amerike.

Izid grške krize je negotov in tveganje ostaja visoko, da bo Grčija bankrotirala in izstopila iz evroobmočja. Na kratek rok lahko pričakujemo večje nihanje na finančnih trgih in posledično negativen odziv evropskih delniških trgov. Vendar gledano na daljši rok, pričakujem, da se bodo razmere stabilizirale, ter, da se bodo vlagatelji znova osredotočili na nadaljnje okrevanje gospodarstva v evroobmočju in visoki rasti dobičkov evropskih podjetij.
Aleš Grbič, upravljalec skladov pri KBM,